Najhuje je v ljubljanskem zaporu, tam je kar 200-odstotna prezasedenost, saj je priprtih 146 ljudi, to pa je 24 ljudi več kot lanskega decembra. Nekoliko nižji odstotek prezasedenosti je v največjem slovenskem zaporu, na Dobu. Tam je za 189 odstotkov preveč zapornikov glede na zmogljivost. Na Dobu zaporno kazen prestaja 477 ljudi.

In kljub prostorski stiski število zapornikov še vedno narašča. V letošnjih prvih šestih mesecih se je število zapornikov s 1.364 zvišalo na 1.439, prezasedenost pa se je tako povečala za pet odstotkov.

Število uklonilnih zaporov malo višje
Število ljudi na prestajanju uklonilnega zapora se ni bistveno povečalo. Trenutno prezasedenost v Ljubljani rešujejo z nameščanjem ljudi na odprti oddelek na Igu. Do 1. julija je bilo tako v zaporu na Igu 226 ljudi na prestajanju uklonilnega zapora, lani pa 193.

A prezasedenost težave povzroča le v zaporih za moške, medtem ko v ženskem na Igu in v prevzgojih domovih take gneče ni. Na Igu je zasedenost 75-,v prevzgojnem domu v Radečah pa 35-odstotna. Ti podatki za reševanje prezasedenosti ne pomagajo, prav tako pa vsak obsojenec ni primeren za premestitev na odprti oddelek, kar bi utegnilo nekoliko izboljšati stanje.

Premestitve in načrtovana gradnja
Sekretar na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij Aldo Carli, ki trenutno nadomešča odsotnega generalnega direktorja, je razložil, da stisko trenutno rešujejo s premestitvami v manj zasedene zapore, sicer pa da intenzivno potekajo priprave za prenovo zapora Dob oziroma gradnjo novih bivalnih zmogljivosti.

Na zmanjšanje števila zaprtih v slovenskih zaporih po mnenju sekretarja v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij lahko vplivajo pogojni odpusti, vendar je treba spoštovati zakon, da obsojenec med pogojnim odpustom ne bo ponovil kaznivega dejanja. Morebitna amnestija za osebe, zoper katere je sodišče odredilo uklonilni zapor, po mnenju uprave ni smotrna, saj ne bi ugodno vplivala na zmanjšanje storjenih prekrškov.