"Durs s to objavo ne bo dosegel niti cilja, ki so ga navedli kot razlog za samo objavo. Te cilje bi morali dosegati z boljšo izvršbo. Samo pribijanje na sramotilni steber pa po mojem mnenju ne more biti pravi način," je za MMC povedal Dušan Jeraj iz podjetja Taxgroup.
Osebe, ki so se znašle na seznamu, bi po njegovem mnenju svoje obveznosti že plačale, če bi imele denar. A ker tega očitno nimajo, jih ta objava ne bo dodatno spodbudila, da bi plačevali hitreje. Za Durs je po njegovem mnenju edino orodje učinkovitejša davčna izterjava.
"Durs mora oceniti, koliko lahko izterja od posameznega dolžnika. Res pa je, da so taki časi, da denarja ni na voljo toliko, da bi se plačilo dolga lahko sproti financiralo," je dodal. Na vprašanje, zakaj je po njegovem mnenju Durs dopustil skoraj milijardo evrov davčnega dolga okoli 15.000 dolžnikom, obenem pa so zelo učinkoviti pri izvršbah majhnih zneskov, je odvrnil, da tega ne bi znal komentirati.
"Del verjetno izvira iz davčnih postopkov, ker podjetje ni bilo zmožno zagotoviti dovolj velikih likvidnostnih sredstev, da bi svoj dolg poplačalo. Del pa izvira iz poslovanja, in sicer se podjetje poskuša izvleči iz težavnega položaja in nadaljuje poslovanje, stvar pa nato pride predaleč. Ampak to smo videli, da je slovenska kultura stečajnih postopkov takšna, da ko se stečajni postopek začne, premoženja skorajda ni več. Država bi morala storiti več, da se ti postopki začnejo bistveno prej, ko je premoženja še nekaj," je pojasnil Jeraj.
Kako do slabe milijarde evrov dolga
Za odgovore smo prosili tudi Durs. Predstavnik za stike z javnostmi Stojan Glavač nam je na vprašanje, kakšen finančni cilj si je davčna uprava zastavila z objavo seznama, odgovoril, da Durs zgolj izvaja zakonodajo, ki jo sprejme zakonodajalec. Vlada pa v konkretnem primeru ni navedla nobenih ciljnih številk, je dodal.
Na dodatno vprašanje, kako je lahko sploh nastal tako velik dolg, pa je pojasnil, da podjetje ali posameznik sicer lahko vse obveznosti plačuje redno. Utegne pa se zgodi, da plačuje premalo, ali pa podjetje dobi večji priliv, ki ga ne prijavi. In ko Durs to ugotovi, nastane davčni dolg, ki je lahko tudi enkraten dogodek in ne več časa trajajoče početje.
A lahko se zgodi, da dolžnik nima dovolj sredstev, zato se dolg poplača le delno, del pa ga ostane. Davčna uprava nato zablokira račun dolžnika, če prilivov ni več, se lahko "usedejo" na premično premoženje, če pa še to ne zadošča, lahko predlagajo sodišču izvršbeni postopek na nepremičnino. Če gre npr. podjetje v tem času v stečaj in davčni dolg ni bil poplačan, ta ostane. Glavač je ob tem dodal, da so v preteklosti lahko davčni dolžniki prosili tudi za odložitev davčnega dolga ali pa njegovo obročno poplačilo, kar pa od letos ni več mogoče.
Opomnil je še, da se znesek izterjanega dolga iz leta v leto veča in da velja vročanje dohodninske napovedi v fizični obliki le še za fizične osebe. Podjetja in samostojni podjetniki morajo svoje prihodke prijaviti prek sistema E-davki.
Naraščajoča škoda gospodarskega kriminala
V zvezi z objavljenim seznamom so se oglasili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Izvršni sekretar pri ZSSS-ju Goran Lukić je opozoril, da je davčni dolg po podatkih Dursa konec lanskega leta znašal 1,6 milijarde evrov. Od tega je dolg države znašal 1,04 milijarde evrov, dolg Zpiza 354,2 milijona evrov, dolg ZZZS-ja 175,6 milijona evrov, dolg občin 41,5 milijona evrov, pod kategorijo ostalo pa je 6.315 evrov dolga.
Tudi policijska statistika kaže, da se je škoda od leta 2008 povečala s 112,5 milijona evrov na 505,4 milijona evrov v letu 2010 in je lani upadla na 449,5 milijona evrov. Poleg tega je gospodarski kriminal leta 2010 in 2012 predstavljal 87,5 oz. 83,8 odstotka vseh kaznivih dejanj.
GZS: 40 odstotkov dolga neizterljivega
V GZS-ju pa so izpostavili, da je objava seznama zgolj politični marketing in državo pozvali, naj raje sprejme ukrepe za učinkovito pobiranje davkov in prispevkov ter za kaznovanje davčnih utajevalcev in naklepnih neplačnikov. Menijo, da se z javnim seznamom kaznuje tiste, ki objektivno niso odgovorni za težave, v katerih so se znašli, in tiste, za katere davčni postopek sploh še ni pravnomočno končan.
Da gre le za politični marketing, po njihovem mnenju kažejo podatki o izkoristku davčnih plačil v državno blagajno. Ta je glede na velikost davčnega dolga minimalen in le domneven. "Čemu javna objava davčnih terjatev, v katerih je skoraj 40 odstotkov neizterljivega dolga," so se vprašali.
Kot so izpostavili, so na seznamu tudi podjetja, ki jim neposredno ali posredno dolguje tudi država sama. "Tudi pri takih projektih, kot je Opera in balet Ljubljana, pa Kristalni dvori, Rimske terme in še kateri od 24 neplačanih projektov, za katere država ne naredi nobenega koraka v smeri poravnave ali plačila, vsaj tam, kjer je to povsem nesporno," so poudarili. Med neplačniki je država po njihovih opozorilih skoraj povsem pozabila na tiste, ki poslujejo mimo državne blagajne.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje