Zbor narodnih predstavnikov, najvišje telo odločanja Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ene izmed krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, je danes popoldne zavrnil 17,5-odstotno mejo za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, je pa podprl nadaljevanje pogajanj.
Kot je po seji ZNP dejal predsednik NSKS Valentin Inzko, je "dobil podporo vseh članov zbora, glavno sporočilo pa je, da pogajanja nadaljujejo in ostanejo za pogajalsko mizo, vendar so nekatera področja, ki zahtevajo popravke".
165 ni dovolj
V prvotnem osnutku je bilo predvidenih od 160 do 165 dvojezično označenih krajev. ZNP zahteva okoli 175 krajev, pri čemer član ZNP in pravnik Rudi Vouk pojasnjuje, da bi bilo pri tem "treba upoštevati večje kraje, zlasti v Rožu, ne pa naselij z manj kot 30 prebivalci ali takih, ki že zdaj nimajo nobenega napisa."
Želijo več slovenščine in skupno odločitev
NSKS se bo zavzel tudi za popravke pri predlagani ureditvi za rabo slovenščine na uradih. Zakonski osnutek naj bi namreč prinašal celo poslabšanje glede na sedanje stanje, slovenščina na uradih pa ne bi bila dovoljena niti v občini Dobrla vas, za katero je avstrijsko ustavno sodišče že leta 2000 sprejelo ustrezno rešitev.
ZNP je na seji še sklenil, da bi o popravljeni novi ureditvi morale predstavniške organizacije slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem sprejeti skupno odločitev.
Avstrijska stran zanika pritiske
Dogovor so v tretjem krogu pogajanj 1. aprila dosegli predstavniki avstrijskih oblasti in treh slovenskih krovnih organizacij.

Medtem ko je avstrijska stran dogovor pozdravila, se je slovenska manjšina nanj odzvala precej zadržano. Pojavile so se tudi trditve, da je bila manjšina na pogajanjih deležna pritiskov, kar avstrijska stran zanika.