Po besedah poslanca Mira Petka, ki je tudi predsednik komisije za zamejce, ga ne preseneča, da naj bi minister Samuel Žbogar že lani sprejel ponujeni kompromis. "Po mojem mnenju je šlo za kravjo kupčijo, a ta informacija (da je Žbogar najprej sprejel kompromisnih 17,5 odstotka op. p.) doslej v slovenski javnosti ni bila znana," je dejal Petek.
"Podpiram poziv koroške mladine, da kakšen slovenski minister tudi odstopi. Danes je gospod Žbogar več ur sedel na naši seji in ni niti z besedo omenil, da je bil kompromis sprejet že lani, in nas je tako vlekel za nos," je pripomnil poslanec SDS-a.
Srečni, če dobijo 15 odstotkov
Avguštin Brumnik iz Zveze slovenskih organizacij je uvodoma povedal, da sklep parlamentarne komisije, da meja 17,5 odstotka ni dobra, dojema kot podporo. "Veseli pa bomo lahko, če se bomo približali meji 15 odstotkov," je dejal Brumnik.
Evroposlanec Ivo Vajgl je pojasnil, da je obstoječi kompromis 'gnil' zato, ker Avstrija ni nikoli uresničila Avstrijske državne pogodbe, in zdaj smo po več desetletjih prišli v neki povsem drug kontekst. Zato bi se tudi to vprašanje moralo reševati na neki moderen način, se pravi z medsebojnim spoštovanjem in upoštevanjem prava. Ta kompromis tega ne upošteva, zato ne more predstavljati konca pogajanj, meni Vajgl.
Dodal je, da se Slovenija v odnosu do Avstrije ni nikoli znala postaviti kot zaščitnica interesov manjšine.
Podobnega mnenja je tudi koroški pravnik Jurij Vouk. Po njegovih besedah je treba sprejeti kompromis, ki ga je še mogoče pravno argumentirati, in ponujena meja tega ne omogoča. Dodal je, da če bi bila uresničen ADP, bi imelo table 800 krajev, po odločbi ustavnega sodišča bi jih table imelo več kot 250, s tem kompromisom pa le okoli 150.
Mladi so proti trenutnim pogajanjem
Andrej Olip iz Kluba slovenskih študentov na Koroškem pravi, da ne razumejo, zakaj so se krovne organizacije sploh udeležile teh pogajanj, saj so vedeli, da to ne bo kompromis, temveč diktat. Sami pa zagovarjajo dvojezične table po ozemeljskem načelu, kar bi njihovo število dvignilo prek 800, in ne podpirajo najnovejšega predloga.
Založnik Lojze Weiser je ob tem izpostavil, da bi se moralo vprašanje manjšin reševati tudi na ravni Evropske unije, saj je v Evropi več kot 200 jezikov in vsaka država ima vsaj štiri manjšine.
Wolfgang Zinggl iz stranke Zeleni Avstrije je poudaril, da gre pri tem bolj za formalno vprašanje, kako bodo manjšine obravnavane glede na večinsko prebivalstvo, in ne toliko, ali je predlog dober ali slab. Meni pa, da pri tem procesu pravna država ni bila primerno upoštevana.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje