Zbrani so med drugim lahko prisluhnili predavanju tržaškega časnikarja in publicista Iva Jevnikarja z naslovom 70 let po dogajanju, ki je spremenilo vse "tri Slovenije".

Jevnikar je opisal položaj Slovencev med vojnama in ob tem izrazil prepričanje, da je bil spor med "liberalci" in "klerikalci", ki se je vnel že pred prvo svetovno vojno še globoko v času Avstro-Ogrske, eden glavnih razlogov za tragedijo med drugo svetovno vojno. "Ob pomanjkanju vodstva, ki bi bilo kos neverjetnim izzivom časa, in ob brezobzirni nasilnosti komunističnih revolucionarjev je tudi nezaupanje med tradicionalnima idejnima taboroma preprečilo njun učinkovitejši odpor proti okupatorju in daljnovidnejše odločitve."

Glede stanja slovenske narodne manjšine v Italiji v času fašizma je Jevnikar dejal, da je bilo porazno, potekal pa je "razširjen kulturni, verski, tudi oboroženi odpor in pa žrtve ter trpljenje, kar je skovalo tisto posebno narodno zavest in čutenje, ki sta še vedno tako živa in značilna za primorske ljudi, sta pa večkrat tudi omogočila manipulacije na njihovo škodo".

Današnji položaj slovenske manjšine v Italiji ni razveseljiv, saj "manjšina, ki ni subjekt tudi v politiki, drsi v folkloro".

Polno krščansko življenje
Sledila je slovesna sveta maša v cerkvi Matere Božje, ki jo je skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval nekdanji ljubljanski nadškof Alojz Uran. Med mašo so v nabito polni cerkvi pele slovenske šolske sestre Čudodelne svetinje pod vodstvom Tomaža Simčiča.

Uran je med homilijo dejal, da se letos spominjamo stoletnice prve svetovne vojne, ki ni prizanesla niti svetovišarski božjepotni cerkvi, saj je bila porušena. Mati Božja pa je takrat, med vojnama, pa tudi po drugi svetovni vojni vedno našla prostor za vse - tako kot tudi danes. Odločno je nasprotoval logiki t. i. etike koristi, ki prisega na človeški egoizem, ampak se je zavzel za polno krščansko življenje.

V nadaljevanju je na ploščadi za cerkvijo potekal kratek kulturni program, ki ga je uvedel zbor Rož Podjuna Zila. Rafaelova družba prireja srečanje v sodelovanju z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in s pomočjo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Romanje treh Slovenij na Svete Višarje praviloma privabi veliko ljudi v to romarsko središče treh sosednjih narodov na meji med slovanskim, germanskim in romanskim svetom. Dogodek pa ni le verske narave, saj gre predvsem tudi za druženje Slovencev z vsega sveta.