Poslanci so v državnem zboru sedeli od 10. ure zjutraj v četrtek do 6. ure zjutraj v petek in se zelo počasi prebijali skozi množico vloženih dopolnil k predlogu zakona o davku na nepremičnine, s tem pa se je odlagalo tudi glasovanje o proračunih za prihodnji dve leti in o zaupnici vladi.

Kaj prinaša novi nepremičninski davek?
Novi nepremičninski davek so potrdili s 46 glasovi za in šestimi proti. Uveden bo s 1. januarjem 2014 in bo nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest ter davek na nepremičnine večje vrednosti.

Skupni letni prilivi so ocenjeni na okoli 400 milijonov evrov, po 200 milijonov evrov za državo in občine. Izjema bodo prva tri leta, ko bo davek v celoti prihodek države, občine pa bodo prejele enak znesek, kot so ga obračunale za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012.

Obdavčitev stanovanjskih nepremičnin
Osnova za odmero davka bo posplošena tržna vrednost nepremičnine, kot je zapisana v registru nepremičnin. Za stanovanjske stavbe bo osnova v prvih dveh letih nižja, in sicer bo za leto 2014 znašala 80 odstotkov, za leto 2015 pa 90 odstotkov posplošene tržne vrednosti.

Nepremičnine, v katerih zavezanec prebiva ali jih daje v najem, bodo obdavčene z 0,15 odstotka, nerezidenčne pa z 0,50 odstotka. Poleg tega bo za stanovanjske nepremičnine, ocenjene nad 500.000 evri, davčna stopnja povečana za 0,25 odstotne točke.

Prejemniki socialne pomoči ali varstvenega dodatka bodo plačevali polovico nižji davek na stanovanjske nepremičnine, invalidi na invalidskih vozičkih pa 30 odstotkov nižji davek. Zavezancu, ki ne bi mogel plačati davka, bo omogočeno, da poda predlog za vknjižbo zastavne pravice.

Poslovni in industrijski objekti
Za poslovne in industrijske stavbe ter zemljišča bo stopnja 0,75 odstotka, med temi za energetske objekte in zemljišča 0,40 odstotka. Zemljišča za gradnjo stavb in druga zemljišča bodo obdavčena z 0,50 odstotka.

Kmetijska zemljišča in objekti
Kmetijski objekti bodo obdavčeni z 0,30 odstotka, druge stavbe - stavbe za javno rabo in drugo splošno rabo - pa z 0,50 odstotka. Kmetijska zemljišča bodo obdavčena z 0,15 odstotka, gozdna zemljišča pa z 0,07 odstotka. Za kmetijska in gozdna zemljišča, ki po dejanski rabi niso trajni nasadi, je predvidena zgornja meja obdavčitve, in sicer za takšna kmetijska zemljišča 20 evrov na hektar, za gozdna pa pet evrov na hektar.

Brez davka za kulturne spomenike
Davka ne bo za kulturne spomenike, ki služijo za javno in splošno rabo, sakralne objekte v lasti registriranih verskih skupnosti ter neplodna zemljišča, varovalne gozdove in gozdne rezervate. Prav tako ga bodo oproščene humanitarne organizacije, diplomatska predstavništva, mednarodne organizacije in institucije EU-ja.

Za stavbe, ki so bile zgrajene nezakonito, se bo osnovna stopnja davka, določena za posamezno skupino nepremičnin, povečala za trikrat.

Sprejet zakon o izvrševanju proračuna
Z 48 glasovi za in 27 proti so sprejeli zakon o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015, ki daje vladi pooblastila za upravljanje obeh proračunov. Z njim se zmanjšujejo izdatki za sofinanciranje investicij občinam, odpravlja se valorizacija pokojnin in socialnih transferjev ter določa obveznost zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju.

Zakon na novo določa največji dopustni obseg zadolževanja, in sicer se bo lahko država v letu 2014 za izvrševanje proračuna zadolžila za skoraj 4,9 milijarde evrov, v letu 2015 pa za največ 2,7 milijarde evrov. Poleg tega se bo lahko za določene potrebe še dodatno zadolžila, denimo za odkupovanje lastnih dolžniških vrednostnih papirjev in krepitev stabilnosti bank.

Po vetu ponovna potrditev
Poslanci so izglasovali tudi novelo zakona dohodnini, na katero je državni svet izglasoval odložilni veto in ki predvideva odpravo samodejnega usklajevanja dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo. Zanjo je glasovalo 49 poslancev, proti pa 32.

Prav tako so po vetu državnega sveta s 50 glasovi za in 23 glasovi proti znova potrdili novelo zakona o bančništvu. Z novelo zakona se bo vzpostavil pravni okvir za delitev bremen ob morebitnem reševanju bank v težavah med državo na eni strani in določenimi kategorijami upnikov banke na drugi strani. V okviru sanacije bank bosta tako omogočena prenehanje ali konverzija obveznic bank, namen pa je, da tudi imetniki hibridnih instrumentov prispevajo k reševanju bank.