Zapletlo se je sicer že na začetku parlamentarne obravnave - opozicija je namreč zahtevala preložitev te točke dnevnega reda, a jih je predsednik državnega zbora Janko Veber zavrnil, saj naj bi s tako odločitvijo kršil ustavo.

Opozicija je sicer v razpravi izpostavila predvsem osnovo obdavčitve, ki jo je označila za nepravično in vprašljivo, in postopek pritožbe davčnih zavezancev. V SDS-u so predlagali, da bi lahko davčni zavezanec vrednost nepremičnine dokazoval z neko tržno oceno.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar pa je pojasnila, da se individualna tržna vrednost skozi čas zelo spreminja in da pri individualnih cenitvah metodologija ni nujno enaka. Izpostavila je, da je posplošena tržna vrednost pravičnejša z vidika določitve davčne obveznosti in transparentnejša.

Očitki opozicije ...
Zakon bo povzročil nepopravljive posledice za državljane, je prepričan Andrej Šircelj (SDS), ki je opozoril, da je stabilizacijski namen davka napačen. "Temeljni namen zakona bi moral biti, da ljudje na lokalni ravni dobijo boljšo kakovostno storitev, in nič drugega. Lokalne skupnosti so iz tega vira financirane po vsem svetu. Pri tem zakonu gre za centralizacijo države in da se odpravi vloga lokalnih skupnosti, kar je nesprejemljivo," je izpostavil.

Predloga zakona bi moral biti po mnenju Franca Bogoviča (SLS) sprejet v večjem sodelovanju z ljudmi, in ne "preko noči po nujnem postopku". Tudi Bogovič je prepričan, da je osnova za obdavčitev napačna in da ni zagotovljena ustavna kategorija enakosti pred zakonom.

Da je nepremičninski davek napad na podeželje, na kmete, na gospodarstvo in človekove pravice, je prepričan Jožef Horvat (NSi). Zaveda se, da je treba dati cesarju, kar je cesarjevega, "a če je cesar požrešen, ga čaka punt". "Ker živimo v demokraciji, ga čakajo volitve," je še dodal.

... in pojasnila koalicije
Z obdavčitvijo niti v DeSUS niso zadovoljni - menijo, da tudi sama vlada ni. "Kljub temu bomo prispevali svoje glasove. Ne gre za dvoličnost. Imamo zavezane roke. Stabilnost države je odvisna od teh aktov in v DeSUS ne bomo prevzemali odgovornosti delovanja vlade v prihodnje in posledično trojke," je poudaril Franc Jurša.

Matevž Frangež (SD) pa je poslance spomnil, da Slovenija ni v situaciji, ko bi lahko o takem davku odločala brez konteksta fiskalne slike. Je pa tudi sam prepričan, da obremenitve ne bi smele bistveno presegati sedanjih. Poudaril je še, da bi alternative imele višji vpliv na zmanjšanje bruto domačega proizvoda.

Da gre pri obdavčitvi nepremičnin povišanje skupnega izplena predvsem na račun tistih, ki so bili zdaj v privilegiranem položaju, je pojasnil Marko Pavlišič (DL). Za odpravo anomalij pri vrednotenju nepremičnin pa je po njegovem mnenju treba omogočiti čim bolj preproste postopke za urejanje.

Da je davek sistemski, ki bo poenotil vse davčne zavezance, lastnike nepremičnin, pa meni Aleksandra Osterman (PS). Izpostavila je, da tak zakon pozna cela Evropa ter da je tovrstna obdavčitev v Sloveniji trenutno nižja kot v drugih državah, tudi po uvedbi davka pa da bo ostala nižja kot v državah OECD-ja.

Opozicija z amandmaji
Opozicija je sicer vložila tudi več amandmajev, s katerimi so predlagali znižanje stopenj obdavčitve. V SLS-ju so tako predlagali, da se iz obdavčitve izvzamejo kmetijska zemljišča, saj so za kmeta osnovno sredstvo za kmetovanje. Predlagali so tudi, da se invalidnim osebam davek za stanovanjsko nepremičnino, v kateri imajo prijavljeno stalno prebivališče, zmanjša za 80 odstotkov. Za vsakega otroka v družini zahtevajo 12-odstotno olajšavo, predlagali pa so tudi oprostitev davka za humanitarne organizacije.

SDS je med amandmaji predlagal zmanjšanje davka za tiste, ki imajo tri otroke in tiste, ki imajo višinsko kmetijo nad 1.000 metri nadmorske višine, NSi je predlagal znižanje stopnje za vsakega vzdrževanega družinskega člana po stopnji 0,02 odstotka.

Enotna dajatev namesto štirih
Enotni davek bo, če bo predlog prestal jutrišnjo preizkušnjo v državnem zboru, nadomestil dozdajšnje štiri dajatve: nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in davek na nepremičnine večje vrednosti.

Sicer pa je davek na nepremičnine, ki naj bi začel veljati že prihodnje leto, že pred tedni poskrbel za trenja v koaliciji, poleg opozicije pa mu nasprotujejo tudi nekateri predstavniki kmetov in gospodarstva. Na začetku tedna so nasprotniki davka predsedniku državnega zbora izročili dobrih 58 tisoč podpisov proti uvedbi davka. Napovedali so tudi ustavno presojo in proteste.

Po predlogu bo davek prva tri leta v celoti proračunski prihodek, občine pa bodo prejemale enak znesek, kot so ga leta 2012 obračunale za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Po prvih treh letih pa se bo davek delil polovično med državo in občinami. Vlada predvideva, da bo davek prinesel 400 milijonov evrov letnega prihodka v proračun.

Podmladek SLS-a organiziral manjši protest
Pred parlamentom je danes sicer potekal tudi manjši protest, ki ga je organiziral podmladek SLS-a. Manjša skupina protestnikov je s transparenti in majicami, na katerih je pisalo "mladi, družine, študentje, delavci smo proti zakonu". Protestnike je sprejelo vodstvo SLS-a, nato pa so se odpravili pred mestno hišo, kjer so k podpisu peticije pozvali še ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Vendar Jankovića pred mestno hišo ni bilo.

Sicer pa je davek na nepremičnine, ki naj bi začel veljati že prihodnje leto, že pred tedni poskrbel za trenja v koaliciji, nasprotujejo pa mu, poleg opozicije, tudi nekateri predstavniki kmetov in gospodarstva. Na začetku tedna so nasprotniki davka predsedniku državnega zbora izročili dobrih 58 tisoč podpisov proti uvedbi davka. Napovedali so tudi ustavno presojo in proteste.