Po koncu obiska v Turnišču je državni sekretar Rudi Medved dejal, da je neurje razdejanje povzročilo vse od Bovca oziroma Posočja, prek Gorenjske, Koroške, Celjskega in Savinjske doline, Mariborskega in v Prekmurju.

"Ampak vsi skupaj smo dobesedno frapirani, koliko objektov je pravzaprav razkril ta vihar samo na murskosoboškem območju, več kot 100, od zasebnih hiš do javnih objektov, šol, vrtcev, celo policijsko postajo je razkrilo v Murski Soboti in seveda to so razsežnosti, ki jih zanesljivo občine same ne bodo mogle sanirati. Tega se lahko zavedamo že zdaj, ko k oceni škode niti še nismo mogli pristopiti," je dejal Medved in opozoril na svarila vremenoslovcev, da neurja še niso končana, zato lahko le upa, da nove škode ne bo.

Župan Turnišča Borut Horvat je pojasnil, da se je nad njihovo občino malo po 16. uri razbesnela nevihta, nemudoma so zato aktivirali vse službe civilne zaščite, gasilcev, postopoma pa so na pomoč pri odstranjevanju posledic priskočili še iz različnih podjetij. Kot je dejal, poskušajo ob pomoči gasilcev in republiške civilne zaščite zdaj nekako pokriti vse stavbe, ljudem pomagajo tudi z materialom. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so z nesebično pomočjo pomagali vsem, ki so doživeli to ujmo.

"Dejansko so poškodovani vsi javni objekti v vasi Turnišče," je povedal. Občino sestavljajo štiri vasi, od tega je ujma zajela dve. Poškodovanih – tudi posredno, zaradi podrtega drevja – je okoli 100 hiš, pri čemer ocenjujejo, da bo pri desetih hišah treba zamenjati celotno streho z ostrešjem vred. "Šola je spet odkrita, več kot 80 odstotkov kritine je neuporabne, saj jo je kar nekaj pometalo po sosednjih stavbah, kjer je tudi nastala škoda," je dejal Horvat.

Ravno danes je sedem let od zadnje naravne nesreče, ko je odkrilo celotno streho šole. Kot je dejal župan, so se s projektantom že pogovarjali o tem, kaj storiti, da takih težav ne bi več bilo. "Ker vidimo, da dejansko so vetrovi in nalivi čedalje hujši," je dejal.

Poškodbe na šolskih objektih v Pomurju si bo v petek ogledal tudi minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, ki se bo ustavil na Osnovni šoli Cankova, na Osnovni šoli Turnišče in na Biotehniški šoli Rakičan.

Toča klestila po Vipavski dolini

V srednji in spodnji Vipavski dolini je toča poškodovala predvsem sadno drevje, ki je imelo na vejah že plodove. Najbolj so poškodbe vidne na breskvah, ki trenutno dozorevajo in so tudi v fazi obiranja, je povedala specialistka za sadjarstvo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica Sara Spačal Dovžak. O oceni škode še ne more govoriti, ker se bo ta pokazala šele v naslednjih dneh. Sadjarjem pa svetuje, da poškodovano sadno drevje čim prej poškropijo z uporabo bakra za celjenje povzročenih ran in da uporabijo biostimulatorje za krepitev rastlin ter sredstva proti gnitju.

Na vprašanje, koliko površin s sadnim drevjem je prizadela toča, je odgovorila, da podrobnih ocen še ne bi rada dajala, in poudarila, da sta bili prizadeti spodnja in srednja Vipavska dolina.

Nočna neurja povzročila veliko škodo na več koncih države

Nad državo, predvsem severnim delom, so se sicer zgodaj zjutraj razbesnela neurja z močnim vetrom, padala je tudi toča, podrta so številna drevesa. Najhuje je bilo v Pomurju in na območju Velenja in Bohinja.

O vetrolomu so zaradi močnega vetra med drugim poročali iz Maribora, Kungote, Apač, Radencev, Murske Sobote, Dravograda, Slovenj Gradca, Velenja, Celja in Bovca. Neurje je prizadelo tudi predele Gorenjske. V Biljah pri Novi Gorici, Kranju in v Slovenskih goricah je padala toča.

Center za obveščanje je zaznal skupno 362 dogodkov, največ na območju regijskih centrov Murska Sobota, Maribor, Celje, Kranj in Slovenj Gradec. Močan veter je podiral drevesa in odkrival strehe, zaradi poškodb električnih vodov je bilo več prekinitev dobave elektrike, drevesa so padla tudi na nekatere hiše, zalilo je več kleti. Na terenu je aktiviranih 157 gasilskih enot, od tega pet poklicnih, je poročal Radio Slovenija.

Največ dela za pristojne na severovzhodu države

Nad Pomurjem se je neurje z vetrom in dežjem razbesnelo okoli 4. ure zjutraj. Odkritih je bilo več streh na stanovanjskih in poslovnih objektih, podrta so drevesa, poškodovana je infrastruktura, ceste so na določenih odsekih slabo prevozne, so sporočili s Policijske uprave Murska Sobota. Kot je poročala Lidija Kosi za Drugo jutranjo kroniko, gasilci in drugi pristojni na območju Murske Sobote odstranjujejo padla drevesa, ceste so že prevozne, policija opozarja na previdnost zaradi vode na cestišču. Zaradi potrganih vodov je ponekod motena oskrba z električno energijo. "Zelo je razdejano središče Murske Sobote, najbolj so jo skupili kraji ob Muri."

Drevesa so med drugim padla tudi na cesto v Podgradu in Gornji Radgoni, pa tudi na objekte. Veter je odkrival strehe hiš, v Turnišču in na Cankovi tudi osnovni šoli, poplavljene so bile ceste, ponekod je za nekaj časa zmanjkalo elektrike.

Gasilski regijski poveljnik Dušan Utroša je davi novinarjem povedal, da gasilci posredujejo na 250 intervencijah. V občinah Gornja Radgona in Murska Sobota delujeta tudi občinska štaba civilne zaščite. Na območju Gornje Radgone gasilci, ki so na terenu od 4. ure, in ekipe komunalnih podjetij odpravljajo posledice jutranjega neurja, ki je povzročilo precejšnje razdejanje. O tem poročajo iz občin Apače, Gornja Radgona, Radenci, Ljutomer, Cankova, Tišina, Murska Sobota, Turnišče, Dobrovnik in Beltinci.

Za Prvi dnevnik je Utroša dejal, da je na terenu 600 gasilcev, število intervencij se je povečalo na 330.

Sorodna novica Drevo padlo na avto francoske družine, ki je na črno taborila v gozdu v bližini Bohinja

Med drugim je v Podgradu drevo padlo na hišo, v Gornji Radgoni na objekt, poplavljenih je bilo več cest, na Simoničevem bregu, Policah in v Hercegovščaku je veter odkrival strehe. Pri vrtcu v Gornji Radgoni je veter izruval nekaj velikih dreves, uničena so tudi igrala in del ograje. Več mladih dreves je polomil in izruval v radgonskem parku.

"V štabu na podlagi medsosedske pomoči med občinami gasilske enote premikamo iz tistih občin, ki niso bile deležne posledic neurja, da pomagajo v ogroženih občinah. V pripravljenosti je celotna pomurska gasilska regija, pomoč bodo dobili vsi. Morajo pa ljudje razumeti, da smo omejeni z resursi, a bo vsak deležen pomoči," je dejal gasilski poveljnik Utroša. Prebivalce prosi za strpnost.

Na Celjskem brez elektrike več kot 4000 odjemalcev

Celjski dopisnik Matija Mastnak je poročal, da imajo največ dela gasilci v Velenju. Šest gasilskih društev pomaga na 29 lokacijah, pozneje se je številka zvišala na 35. Poročajo o škodi na prometni in komunalni infrastrukturi, veter je odkril več streh, zalilo je več kleti. Ob 9. uri je bilo brez električne energije nekaj več kot 4150 odjemalcev na območju Elektra Celje, od tega približno polovica na območju distribucijske enote Celje, na območju velenjske enote pa nekaj manj kot 300.

Meteorna voda je zalila kleti stanovanjskih objektov, veter pa je odkril nekaj stanovanjskih hiš in kmetijskih objektov. Podobno je bilo po podatkih centra za obveščanje tudi na območju občin Celje, Vojnik, Žalec, Braslovče, Dobrna, Podčetrtek, Polzela, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Paki in Šoštanj, kjer so povsod posredovali gasilci, na delu pa so tudi druge službe.

Na območje občine Žalec je neurje med drugim odkrilo streho senika, v občini Braslovče je zalilo klet stanovanjskega objekta in podrlo drevesa na cestišče. Na območju občine Celje je zalilo podvoz, podrlo nekaj dreves in odkrilo strehe stanovanjskih hiš.

V Dobrni so sunki vetra drevesa podrli na osebna vozila in stanovanjske objekte, v občini Šentjur pa je veter odkril strehe stanovanjskih hiš in podiral drevesa, med drugim še navaja center za obveščanje, kjer podatke že zbirajo.

Iz velenjske občine so sporočili, da je bilo zaradi neurja odkritih 15 streh gospodarskih in stanovanjskih objektov ter podrtih veliko dreves. Drevje je padalo tudi na avtomobile, škodo pa zaznavajo tudi zaradi poplavljenih kletnih površin. Že od zgodnjih jutranjih ur je na terenu več kot 100 gasilcev, predstavniki civilne zaščite, koncesionarja za vzdrževanje mestnih zelenic in pogodbena podjetja civilne zaščite. Gasilci so z odstranitvijo podrtih dreves reševali predvsem dostopnost do mesta na širšem območju občine. Ceste so že prevozne. Intervencijske ekipe nadaljujejo sanacijo neurja z odvažanjem drevnine s prizadetih območij, škodo bomo ocenjevali naknadno, so še sporočili.

Mariborski park je trenutno neprehoden

Vodja mariborske civilne zaščite Primož Osojnik je pojasnil, da so v Mariboru doslej našteli 98 intervencij. Začeli ob štirih zjutraj, dopoldne pa se nekaterih sploh še niso lotili, saj vsega niso zmogli naenkrat, čeprav je na terenu 108 gasilcev s 23 vozili, tako iz poklicne brigade kot iz 11 okoliških prostovoljnih gasilskih društev.

Veter je razkril 26 streh, med drugim na stavbi ginekološkega oddelka kliničnega centra in stolnici, kopališče Mariborski otok je zaprto. Močno neurje je med drugim v mestnem parku izruvalo najmanj osem dreves, veliko dreves in vej pa je polomljenih, odstraniti bodo morali 14 dreves. V mestnem parku za zdaj ocenjujejo, da je nastalo za okoli 20.000 evrov škode. Zaradi nastalih razmer je park trenutno neprehoden, so sporočili iz Mestne občine Maribor. Vse dokler posledice neurja ne bodo odpravljene, občane pozivajo, da se obisku parka izognejo.

Razmere v Mestnem parku v Mariboru si je dopoldne ogledal tudi mariborski podžupan Samo Peter Medved, ki je povedal, da je veter ponoči dosegal hitrosti več kot 120 kilometrov na uro in povzročil silovit vetrolom. Kar nekaj škode je po njegovih besedah tudi na tržnici, kjer je razmetalo stojnice, precej nevšečnosti imajo tudi na kopališču Mariborski otok, zaradi težav z elektriko pa nekaj časa niso delovale niti Marpromove polnilnice za električne avtobuse in Pohorska vzpenjača. Ob intervenciji je bil poškodovan gasilec.

Neurje podiralo tabore

Na Bovškem je bil zaradi orkanskega vetra in podrtih dreves oviran promet na mejnem prehodu Predel.

Neurje je močno prestrašilo tudi otroke iz Griž, ki so v Čezsoči na planinskem taboru. Veter jim je podrl šotore, zato so noč preživeli v bovškem gasilskem domu. V omenjenem taboru je bilo skupno 65 otrok in 15 odraslih spremljevalcev, policisti PP Bovec pa so gasilcem PGD Bovec nudili pomoč pri prevozu udeležencev tabora na varno v gasilski dom v Bovec.

Po besedah poveljnika civilne zaščite Bovec Edija Melinca v taboru v Čezsoči, šlo naj bi za skavtski tabor, k sreči ni bilo poškodovanih, v bližini je namreč neurje podrlo nekaj dreves.

Kot je dodal, je bila njihova prioriteta rešiti otroke, ki so taborili na prostem: "Ob 2.20 je bila intervencija, da smo rešili otroke iz tabora v Čezsoči. Gasilci so organizirali prevoz mokrih otrok brez opreme. Komaj smo jih izvlekli ven, tabor je bil popolnoma uničen, sreča v nesreči je, da so bili vsi nepoškodovani. Skupno smo rešili 65 mladih, od tega 20 do 5. razreda osnovne šole." Otroci prihajajo iz Celja in Žalca oziroma okolice, prepeljali pa so jih v Gasilski dom Bovec.

Podobno kot v Čezsoči so otroke iz tabora reševali tudi v Zatolminu, kjer so taborili otroci iz Sežane in Ankarana. Kot je povedal namestnik poveljnika Civilne zaščite občine Tolmin Igor Biščanin, je okoli 2.40 prišel prvi poziv, da je v taboru v Zatolminu 44 tabornikom neurje podrlo šotorišče in potrebujejo pomoč. Gasilci iz Tolmina so premražene in premočene otroke prepeljali v gasilski dom Tolmin, ponudili so jim topla oblačila, odeje, priskrbeli so jim tople napitke in zjutraj hrano.

"Podnevi so nato gasilci odpravljali posledice poloma šotorišča, šotore in drugo opremo spravljajo in jo bodo transportirali v logistični center v Ajdovščino, kjer jo bodo prevzeli lastniki," je dodal Biščanin. Tabor so po neurju prekinili. Večina otrok je starih od 12 do 16 let in bodo predvidoma odšli domov.

Neurje je presenetilo tudi tabor na prostem v občini Kobarid, je povedal poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Kobarid Mitja Hrast. Gasilci so taboreče ob treh zjutraj obiskali na lokaciji Pod skalco, vendar tam na željo udeleženih niso posredovali. Nekaj škode oziroma nevšečnosti je neurje povzročilo v Kampu Lazar.

Občani so poročali tudi o dveh primerih odkritih streh v Trnovem ob Soči in vasi Krn, ki ju bodo gasilci še preverili. Aktivirali so obe društvi, ki delujeta na območju občine, torej Kobarid in Breginj, aktiviranih je bilo okrog 15 gasilcev, je svoje poročilo zaključil Hrast.

Veter je v zgornjem Posočju odkril tudi nekaj streh, po doslej zbranih podatkih na šestih objektih. Poškodbe naj ne bi bile velike, od enega do šestih kvadratnih metrov odkrite strehe.

V občini Bovec so ponoči čistili številne ceste, ki so bile zaradi posledic neurja zaprte. Vsaj glavne ceste so sicer razmeroma hitro odprli za ves promet, je povedal Melinc. Aktiviranih je bilo od 50 do 60 gasilcev iz vseh treh društev v Gasilski zvezi Bovec. Glavno cesto Kobarid–Bovec so odprli okoli 6.30. Zaprte so bile tudi lokalne ceste, med drugim cesta Log Čezsoški–Čezsoča in nekatere ceste v Trenti.

Veter in padavine so s podrtim drevjem in skalami zaprli tudi državno cesto proti mejnemu prehodu Robič, v občini Kobarid so sicer gasilci tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva s cest do 8. ure prav tako odstranjevali posledice neurja, zlasti podrta drevesa.

Kmalu po 3. uri so sporočili tudi, da je več podrtih dreves na cesti Most na Soči–Kozaršče in Bača pri Modreju–Kneža, zato sta bili aktivirani še Prostovoljni gasilski društvi Most na Soči in Kneža.

Po podatkih uprave za zaščito in reševanje je v vasi Čezsoča odkrilo več stanovanjskih hiš, Melinc pa je dejal, da je odkritih streh na območju bovške občine po trenutnih podatkih šest.

Ponoči je zaradi podrtih dreves na daljnovodih in pretrganih žic ponekod prihajalo tudi do okvar električnega omrežja in prekinitev dobave električne energije, so sporočili z Elektra Primorska. Zjutraj je bilo brez električne energije okoli 2000 odjemalcev na Bovškem in delu Breginjskega kota ter naselij Livek, Sela nad Podmelcem, Avče in celotne Baške grape.

Trenutno je brez električne energije še 970 odjemalcev na Bovškem (Plužna, Kanin, Trenta) in del Breginjskega kota ter Livek. Kneške Ravne se napajajo preko agregata, v Zakojci in Rutu bodo napake odpravili predvidoma do 17. ure, če jim ne bo uspelo, bodo namestili agregat, so ob 13.45 sporočili iz Elektra Primorska.

Večinoma gre za podrta drevesa na daljnovodih in potrgane žice. Ekipe so na terenu in se trudijo vzpostaviti normalno stanje, vendar delo otežuje trenutna nevihta, so dodali.

Orkanski veter na Koroškem

Neurje z orkanskim vetrom je davi prizadelo celotno Koroško. Veliko dreves se je podrlo na ceste, električne vode, tudi na objekte in avtomobile. Po dosedanjih podatkih slovenjgraškega regijskega centra za obveščanje v ujmi ni bil kdo poškodovan.

Zaradi podrtih dreves so bile zaprte nekatere lokalne in državne ceste, na več območjih je bila prekinjena dobava električne energije. Pristojne službe so na terenu že več ur in odstranjujejo posledice, je povedala vodja slovenjgraškega regijskega centra za obveščanje Nada Jeseničnik Krajnc. Pričakuje, da bodo čez dan dobili še več podatkov o posledicah ujme v regiji.

Aktivirani so gasilci, delavci podjetja Voc Celje in komunalnih služb, elektropodjetja in druge službe ter prostovoljci, v občini Muta so aktivirali tudi štab civilne zaščite.

Tam je med drugim orkanski veter podrl veliko drevja na območju industrijske cone, kjer že več ur poteka odstranjevanje velikih dreves, ki so se podrla na ceste. V industrijski coni je na gospodarskem objektu tudi odkrilo streho, odkrilo je tudi nekaj drugih streh na objektih, je povedala županja Mute Angelca Mrak.

Orkanski veter je veliko škode povzročil tudi v drugih delih občine, trenutno je zaprta tudi cesta na Sv. Primož. V občini Muta v petek pričakujejo študente delovne brigade, za katere imajo po besedah županje sicer že določena delovišča, pričakuje pa, da jim bodo pomagali tudi pri odstranjevanju posledic neurja.

Na Koroškem je bilo več ur zaprtih tudi nekaj državnih cest. Po zadnjih podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste je zaradi posledic neurja popolnoma zaprta še državna cesta Dravograd–Bukovje–Trbonje, medtem ko so na preostalih prej zaprtih cestah posledice ujme že odstranili.

Na območju Mestne občine Slovenj Gradec so sunki vetra podirali drevesa in odkrili nekaj streh ter poškodovali več objektov in vozil. Najhuje je bilo območju Pameč, Trobelj, Rahtela, Gmajne, Raduš in Gradišča.

Že od zgodnjih jutranjih ur so na delu sodelavci Komunale Slovenj Gradec. Pri odstranjevanju posledic neurja sodelujejo vsa gasilska društva v občini z operativnim štabom v gasilskem domu v Pamečah, na pomoč so jim priskočili tudi gasilci iz sosednje občine Mislinja ter slovenjgraški gozdarji z vso razpoložljivo opremo, so na svoji spletni strani zapisali pri slovenjgraški občini.

Na Ravnah na Koroškem pa je med drugim močan veter izruval in podrl več dreves v Grajskem parku, zato z občine pozivajo ljudi, naj v park ne zahajajo, dokler pristojni ne odstranijo poškodovanega drevja in sporočijo, da je park varen za obiskovalce.

Tudi v tej občini so gasilci javnega zavoda in člani prostovoljnih gasilskih društev, gozdarji in zaposleni na JKP Ravne že od zgodnjih jutranjih ur na terenu, je objavila občina.

Orkanski veter je pihal tudi v občini Radlje ob Dravi. Tam je po poročanju spletnega Večera na Dobravi na območju taborniškega prostora, kjer je taborilo več tabornikov, veter podrl in polomil najmanj 15 dreves, med drugim so ta padla tudi na zunanje tuše in štiri avtomobile.

Tabornike iz Cerknega, skupno jih je tam v šotorih spalo 50, so delno namestili v bližnji hiši, starejše otroke pa so radeljski gasilci odpeljali v gasilski dom in jih nato nastanili v radeljskem hostlu, je še poročal Večer.

Nevarnost padanja visečih in poškodovanih dreves

Neurje z močnimi sunki vetra, ki je pustošilo v velikem delu Slovenije, je povzročilo škodo tudi v gozdovih. Po prvih ocenah Zavoda RS za gozdove je ujma podrla približno 150.000 kubičnih metrov drevja, največ škode pa je v gozdovih severne in vzhodne Slovenije. Natančnejši podatki o škodi bodo znani v prihodnjih dneh.

Kot so na zavodu navedli v sporočilu za javnost, škoda obsega podrta drevesa v šopih in pasovih predvsem na ravninskem območju ob rekah Dravi in Muri ter na Apaškem polju. Na pobočjih in v višjih predelih pa so večje količine podrtega lesa opazili na pobočjih Pohorja, Kozjaka, Bohinja in Jelovice, na Bovškem, na območjih Jezerskega, Kokre, Preddvora, pogorja Krvavca ter v okolicah Tržiča, Kranja, Šenčurja in Cerkelj na Gorenjskem.

Zaradi podrtega drevja je, kot so poudarili, na teh območjih neprevoznih kar nekaj gozdnih cest, ki pa jih bodo pristojne službe skušale v najkrajšem času usposobiti za promet. Prevoznost bodo poskušali čim prej vzpostaviti predvsem na cestah, ki povezujejo kmetije, so še dodali.

Zaposleni na zavodu za gozdove pa bodo v najkrajšem času pregledali poškodovane gozdove in označili poškodovana drevesa za posek, obvestili lastnike gozdov in jim podali usmeritve za sanacijo.

Ob tem na zavodu, potem ko se bo vreme ustalilo, lastnike gozdov pozivajo, da pregledajo svoje gozdove in o poškodovanih drevesih obvestijo pristojne revirne gozdarje. "Bistveno je, da se najprej pregledajo poškodovani gozdovi na območjih, kjer prevladuje smreka, da se prepreči razvoj podlubnikov in s tem dodatna škoda," so poudarili.

Po njihovih opozorilih se je del v gozdu vedno treba lotiti previdno in primerno opremljen. Ker je posek po ujmah prelomljenih in prevrnjenih dreves izredno nevarno opravilo, lastnikom gozdov priporočajo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni. V nasprotnem primeru jih pozivajo, naj najamejo usposobljene gozdne delavce.

Veliko previdnost pa svetujejo tudi obiskovalcem gozdov. Kot so navedli, naj se ti do zaključka sanacije ne gibajo v poškodovanih gozdovih, saj obstaja velika nevarnost padanja visečih in poškodovanih dreves.

Več deset tisoč ljudi je bilo brez električne energije

Po zadnjih podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste je zaradi posledic neurja oz. zaradi podrtih dreves zaprta cesta Dravograd–Bukovje–Trbonje.

Na območju Elektra Maribor je zaradi močnih neviht okoli 4.30 brez oskrbe z električno energijo ostalo 50.000 odjemalcev. Ob 14:30 je bilo brez napajanja še 7.500 odjemalcev, največ na širšem območju Radencev in Ruš.

V Dobrovniku v Prekmurju je močan veter poškodoval strehe hiš, tudi župnijske cerkve, izruval in zlomil nekaj dreves. Poškodovano je tudi poslopje podjetja Ocean Orchids. Padala je tudi toča, ki pa večje škode po prvih ocenah ni povzročila.

Nevihtni sistem v 12 urah prepotoval okoli 1000 km

Začelo se je na Goriškem in Bovškem, nato pa se je čez Gorenjsko in Štajersko sistem pomikal proti Prekmurju in je zdaj že nekje na vzhodu Madžarske. "V dobrih 12 urah je tako ta sistem prepotoval približno 1000 kilometrov. Tako intenzivni nevihtni sistemi prinašajo s seboj intenzivne pojave, predvsem viharne sunke vetra in krajevne nalive, ki so razmeroma kratkotrajni, ker se sistem hitro pomika naprej, pa tudi udare strel," je povedal Gregorčič.

Arso je na svoji Facebookovi strani zapisal, da so močne sunke vetra zaznali tudi v nižinah. Najmočnejša sunka po nižinah sta bila izmerjena na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana in v Murski Soboti na postaji Rakičan, kar 103 kilometre na uro.