Nekdanji notranji minister Andrej Šter je na seji odbora zatrdil, da je bilo delo državne uprave legalno in legitimno, zato je zanj govorjenje, da so izbrisani madež na slovenski osamosvojitvi, zgolj insinuacija, ki je bila v slovenski politični prostor "lansirana z znatno pomočjo dela slovenske politike".

"Zakon o državljanstvu upošteval mednarodne standarde"
Po Šterovi oceni je zakon o državljanstvu, ki je bil sprejet v času osamosvajanja Slovenija, upošteval vse veljavne mednarodne standarde. Na podlagi tega zakona je slovensko državljanstvo pridobilo več kot 170.000 prebivalcev, ki so bili državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije. Poleg tega si je status tujca po zakonu o tujcih pridobilo več kot 30.000 ljudi. Skupaj si je tedaj svoj status uredilo več kot 10 odstotkov takratnega slovenskega prebivalstva, ugotavlja Šter.

Po njegovih besedah so med pripravo zakona o državljanstvu menili, da bo za slovensko državljanstvo zaprosilo okoli 50.000 ljudi. Večje zanimanje za slovensko državljanstvo je med drugim spodbudil stanovanjski zakon, ki je slovenskim državljanom omogočal ugoden nakup stanovanja, meni Šter. Po osamosvojitvi Slovenije je prišlo v drugih republikah nekdanje skupne države do etničnih sporov, vojn in razpada socialnega okolja. Te eksistencialne težave v drugih republikah so prisilile ljudi, ki si niso uredili statusa v Sloveniji oz. niso želeli zaprositi za državljanstvo oz. za status tujca, da so znova premislili, kje želijo živeti, je pojasnil Šter in dodal, da so zato številni skušali spremeniti svojo prvotno odločitev.

Debelak: Ni šlo za izbris, ampak za prenos
Na seji je sodeloval tudi nekdanji vodja sektorja za upravne notranje zadeve na notranjem ministrstvu Slavko Debelak, ki je članom odbora pojasnil, da ni bilo nobenega izbrisa, ampak je šlo zgolj za prenos tistih tujcev, ki si niso uredili statusa, v drugo evidenco.

"Ti ljudje preprosto niso bili tisti državljani, ki so bili upravičeni do volitev, članstva v političnih strankah in podobno," je pojasnil Debelak in zatrdil, da tudi zdaj pri prenosu iz enega v drug register ne izdajajo odločb. Prepričan je tudi, da ne bi imeli težav z izbrisanimi, če bi bil ob sprejemanju zakona o državljanstvu sprejet amandma takratne poslanke LDS-a Metke Mencin.

Koalicija za sprejetje novele, opozicija proti
Novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ-ja v Sloveniji naj bi sicer po 18 letih celovito uredila problematiko izbrisanih, gre pa večinoma za tiste izbrisane, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa. V dozdajšnji razpravi so opozicijski poslanci predlogu očitali, da bo povzročil velike odškodninske zahtevke, da bo podlaga za pridobivanje državljanstva in da so izbrisani delovali proti samostojnosti Slovenije. V koalicijskih poslanskih skupinah so po drugi strani opozarjali, da je bil izbris neustaven, zato je treba sprejeti zakon, ki bo te krivice popravil.