»Civilne pobude morajo najti poti v parlament - ali v sedanji ali preko predčasnih volitev tudi v bodoči parlament. V vmesnem obdobju je nujno iskanje kompromisov in dogovarjanje z obstoječimi nosilci pooblastil,« je ob tribuni v Cankarjevem domu dejal Niko Toš. »Ali bodo novi ljudje prišli preko novih strank, ali se bodo stranke na nov način odprle, ali bo prišlo do vretja, ki se zdaj dogaja v družbi, ali tudi znotraj za kritiko bolj odprtih strank, bomo videli,« napoveduje Toš, ki je optimist, saj se odpira možnost sprememb. »Ne more biti boljše,« ugotavlja. Dodaja, da podatek, da 80 odstotkov državljanov ne podpira nobene stranke, beležijo še od konca zime leta 2011.

Treba je dobiti kritično maso
»Ljudje si želimo predvsem sprememb. To, kar se dogaja na vseh področjih življenja, je nesprejemljivo,« pa je razmere komentirala Violetta Botazzo, katere sin kot celotna mlada generacija živi težko, saj vsak mesec trepeta zaradi pogodbe, ki se mu iz meseca v mesec podaljšuje, kar ni zakonito. »Enostavno je treba dobiti kritično maso ljudi in naša država vseeno ni tako majhna, da je ne bi našli,« je prepričana razmišljajoča državljanka.

Menjava obrazov v politiki
Pripadnik civilne družbe v 80. letih in vidnejši funkcionar vladajoče stranke LDS v 90. letih Pavel Gantar je v CD prišel iz radovednosti, saj so ideje, ki so bile predstavljene v tem prostoru ter pri socialnih gibanjih in na protestih, neizčrpan vodnjak inovacij, ki jih družba in politika potrebujeta. Meni, da vedno obstaja izhod iz situacije. »Smo v stanju intenzivnega prehoda, ko se postopoma menjajo politični obrazi, ko stare garniture odhajajo, eni omadeževani, drugi malo manj. Prehod tudi zato, ker se s težavnostjo pojavljajo nova imena, novi ljudje, za katere je negotovo, kako se bodo uspeli uveljaviti, kaj bodo ponudili in kako bo to sprejeto. Protestno gibanje bo vplivalo tako, da se bo politika začela prilagajati tem ciljem in uporabljati v političnih bitkah in procesih,« napoveduje nekdanji predsednik parlamenta.

Stranke, ki se ne bodo spremenile, bodo kaznovane
Na vsakodnevni ravni lahko razume ljudi, ki ne zaupajo nobeni stranki, meni pa, da če bi bile dejansko problem samo stranke, bi to enostavno rešili. »Problem je večji, ne veže se samo na stranke. Do določene mere je strankarstvo krivično obsojeno. Tudi če bo kdor koli hotel delovati v pluralni politiki - in verjetno nam ne gre za avtoritarno vladavino - se bo moral povezovati s podobno mislečimi, in to je že stranka,« poudarja in dodaja: »So tudi stranke v spreminjanju. Tiste, ki se ne bodo spremenile, bodo kaznovane. Gibanja so predstavila ogromno idej, kako izboljšati družbo, gospodarstvo, veliko idej je neuporabnih, mogoče so celo škodljive ali nevarne. Je pa nekaj idej izjemno dobrih. Tako je povsod: iz številnih poskusov se obnese vsak deseti ali stoti. Pomembno je, da pasivnosti ni, da se je družba odzvala, in to je pomembno sporočilo«.

Skupni imenovalec za neposredno demokracijo
Martina Piskač iz Stranke enakih možnosti ima dovolj politike in strank, ki so na oblasti. »Zdaj je zadnji čas, da civilne skupine najdemo skupni imenovalec, se povežemo in skupaj odstavimo to, kar je zdaj.« Meni sicer, da strank ne potrebujemo, a je ker sistem strankarski, na volitvah pač brez strank ne bo šlo. »Moramo stopiti skupaj. Predčasne volitve so nujne. Nujno je povezovanje,« ocenjuje. »Če bomo kdaj na oblasti ljudje, ki nismo umazani in ki hočemo nekaj narediti za ljudi, bi lahko čez deset let stranke ukinili in uvedli neposredno demokracijo. Da bi ljudje odločali – ne vsi o vsem, to je dejstvo – ampak skupine bi morale vplivati na svoje predstavnike v parlamentu in ti bi jih morali upoštevati in glasovati zanje, ne pa za elite."

Lektura napak izpred 20 let
»Tukaj sem, da vidim, ali se bo popravila napaka, ki se je naredila pred 20 leti, napaka v diskurzu, napaka v idejah. Mnogi smo sprejemali te napake misleč, da se bodo na poti stvari izboljšale, pa se niso. Zdaj je trenutek za lekturo,« je bila kratka dekanja ISH-ja Svetlana Slapšak. »Vseeno je, ali bodo civilne iniciative šle neposredno na volitve, ali bodo organizirale stranke, ali pa bodo uporabile parlamentarne poti, ali bodo vplivale prek obstoječih strank. Vsekakor se ne more zgoditi, da so spremembe površne«.

Novi obrazi brez novih konceptov nič ne pomenijo
Raziskovalka in aktivistka Lana Zdravković, ki je v 90. letih spremljala proteste v Srbiji, vleče vzporednice s tukajšnjim stanjem in tistim, ki ga je svoj čas v Srbiji ustvarjal Milošević. »Gre za totalitarnost v pristopu tako na ideološki kot na performativni ravni – z izjavami, s pismi podpore, 'kontramitingi', ustvarjanju sovraštva med ljudmi,« ugotavlja. Kritična je tudi do civilne družbe iz 80. let, ki je po njenem mnenju tudi soodgovorna za projekt ustvarjanja nacionalne države z enim večinskim narodom, za podobo Slovenije kot države enega naroda – Slovencev, za problematičen odnos do istospolnih, nedržavljanov in vseh drugih manjšin, telesno oviranih in vseh drugačnih. »Koncept civilne družbe je treba radikalno predrugačiti in tega večinoma ne počne, ne stara ne nova civilna družba. Kaže, da se nismo veliko naučili iz napak v preteklosti. Iščejo se namreč samo novi obrazi, novi obrazi brez novih konceptov pa nič ne pomenijo,« je prepričana.

Nova avantgarda?
To, kar se dogaja na ulici, po njenem občutku ravno zavrača vse oblike predstavništva, vključno s civilno družbo. Po drugi strani se zdaj pojavlja civilna družba, ki želi imeti pretenzije po celoviti interpretaciji vseh teh dogodkov. »Spet se vzpostavlja neka nova struktura, ki hoče kot avantgarda voditi procese, ki so se začeli nekje drugje in iz drugih razlogov. In to mi ni všeč,« je kritična Lana Zdravković.