Kristina Radej je bila odpravnica poslov v Teheranu med letoma 2009 in 2013, njena zadnja zadolžitev pa je bila zapreti veleposlaništvo zaradi varčevalnih ukrepov. V pogovoru za STA je dejala, da je iranska stran takratno odločitev Slovenije sprejela z razumevanjem, sama pa je takratnemu zunanjemu ministru Aliju Akbarju Salehiju zagotovila, da se bo Slovenija vrnila takoj, ko bo to mogoče.

Odnosi med obema državama so bili vedno zelo dobri, poudarja Radejeva in dodaja, da imata državi ves čas kontinuiran dialog od odprtja iranskega veleposlaništva v Ljubljani leta 2011. So pa na odnose vplivale mednarodne sankcije proti Iranu zaradi jedrskega programa. Ob tem poudarja pomen nadaljnjega spoštovanja zavez, ki jih je Iran dal s sklenitvijo jedrskega sporazuma leta 2015.

Blagovna menjava upadla po zaprtju veleposlaništva
Kot svojo prioriteto na novem delovnem mestu poudarja krepitev gospodarskega sodelovanja z Iranom. Blagovna menjava med državama je razmeroma skromna. Iran je za Slovenijo peti najpomembnejši gospodarski partner na Bližnjem vzhodu. Leta 2011 je blagovna menjava med državama po uradnih podatkih dosegla 100 milijonov evrov, dejanske menjave pa je bilo po ocenah Radejeve še za od 80 do 100 milijonov več, ker so plačila potekala prek tretjih držav.

Po zaprtju veleposlaništva je blagovna menjava drastično upadla. Dno je dosegla leta 2014 pri 22 milijonih, nato je znova začela naraščati in lani dosegla 47 milijonov evrov. Po obiskih predsednika Pahorja, zunanjega ministra Karla Erjavca in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška v spremstvu močnih gospodarskih delegacij nova veleposlanica pričakuje, da se bo gospodarsko sodelovanje občutno okrepilo.

Finančno poslovanje se izboljšuje
Največ možnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja Radejeva vidi v panogah z visoko dodano vrednostjo, kot so farmacija, telekomunikacije, znanost in tehnologija, infrastruktura, notranja oprema. Pri tem je poudarila, da bo zelo pomembno, v katere sektorje se bo Iran odločil prioritetno vlagati. Po njenih besedah bo to prav v infrastrukturo in telekomunikacije. Radejevo sicer veseli, da je med slovenskimi gospodarstveniki veliko zanimanja za poslovanje z 80-milijonskim iranskim trgom.

Sicer pa je po njenih navedbah tudi po odpravi bančnih sankcij EU-ja še vedno veliko ovir pri plačilnem prometu z Iranom. Slovenska podjetja so imela v preteklosti velike težave pri plačilnem prometu, ki so jih poskušala rešiti na različne načine, na primer s plačili prek tretjih držav. Se pa, tako Radejeva, to spreminja. Gorenjska banka je vzpostavila korespondenčni odnos z eno izmed iranskih bank, SID banka pa je ponudila za 100 milijonov evrov zavarovanih posojil za poslovanje v Iranu.

Ženske imajo v Iranu pomembno vlogo
Radejeva meni, da je vloga Irana v mednarodni skupnosti vse pomembnejša, predvsem zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu. Islamska republika postaja pomemben sogovornik mednarodne skupnosti za pogajalsko mizo o kriznih žariščih v Siriji, Jemnu in Iraku, je dejala. Skrbi pa jo zaostrovanje odnosov med Teheranom in Washingtonom, ki je po februarskem raketnem preizkusu uvedel nove sankcije proti Iranu. Odločitve ZDA ne bodo brez vpliva tudi na poslovanje in sodelovanje Evropske unije in Slovenije z Iranom, opozarja.

V pogovoru za STA je poudarila tudi, da je spol ne bo oviral pri delu v Iranu. Dejala je, da je imela kot ženska večkrat prednosti pred svojimi diplomatskimi kolegi v komunikaciji z italijansko stranjo. Poudarja, da je na vodilnih položajih v Teheranu več žensk in tudi mednarodne organizacije v Iran raje pošiljajo ženske. "Ženske imajo izjemno pomembno vlogo tako zasebno kot poslovno. Iranke srečujete na vseh pogovorih tako v gospodarstvu kot v državnih strukturah," je sklenila.