Zgodba o najemu prostorov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je v teh dneh znova pod drobnogledom Računskega sodišča. O načinu najema stavbe NPU-ja smo želeli pojasnila notranje ministrice Katarine Kresal, pa so nam sporočili, da zadeve ne bo pojasnjevala, dokler dela ne konča Računsko sodišče. Spomnimo se torej njenih starih izjav.

Ministrica ne govori resnice
Enostaven izračun pokaže, da ministrica ne govori resnice. Ministrstvo stavbo, ki meri dobrih 10 tisoč kvadratnih metrov, najema v celoti in zanjo na mesec plača 136 tisoč evrov najemnine. In s to najemnino najemodajalec Igor Pogačar poravnava stroške lizinga.

Še več, od najemnine mu mesečno ostane 11 tisoč evrov in seveda ne smemo pozabiti, da bo po desetih letih, ko bo lizing izplačan, stavba v celoti njegova in bo z najemnino dobil 136 tisoč evrov čistega prihodka na mesec. Čiščenje in upravne stroške ministrstvu zaračunava posebej.

Kresalova je v oddaji Odmevi februarja letos dejala: "Kar je pri nas odtehtalo, je, da smo dobili popolnoma novo stavbo in popolnoma opremljeno z vsem, kar paše zraven, za dobrih 13 evrov na kvadratni meter. Gospoda Pogačarja poznam, to ni bila nobena skrivnost in tega niti ne skrivam."

Plačujemo negospodaren najem
Je 13 evrov ugodna ali prijateljska cena? Tudi Računsko sodišče se je ukvarjalo z bistveno težavo pri tem najemu, dejstvom, da je najemnina sklenjena za pavšalnih 13 evrov za kvadratni meter bruto površine, kar pomeni, da so toliko vredni pisarna, parkirišče, stopnišče, hodnik, skratka vse, kar je v stavbi, ne glede na namen.

Da bi lažje predstavili razmerje med pisarnami in garažami, smo želeli stavbo NPU-ja tudi posneti, pa nam na ministrstvu zaradi varnosti tega ne dovolijo. Najbrž pa bi bilo prav, da bi davkoplačevalci videli, kaj plačujemo.

Ob grafičnem prikazu postane jasno, da plačujemo negospodaren najem. Skoraj polovica stavbe, to je 4.700 kvadratnih metrov, je namreč namenjena garažam, kar ugodno ceno 13 evrov za kvadratni meter močno postavi pod vprašaj. V garažah je 135 parkirnih prostorov in po zatrjevanju ministrstva se garaže uporabljajo samo za parkiranje.

Za en parkirni prostor elitna policija plačuje 450 evrov
In zdaj pozor. Če površino garaž množimo s trinajstimi evri in potem izračunamo ceno za parkirni prostor, se izkaže, da za en sam parkirni prostor naša elitna policija plačuje 450 evrov na mesec, to pa je najmanj trikrat toliko, kolikor bi zanj plačali v središču mesta.

Po podatkih ministrstva za javno upravo niti eno ministrstvo ne plačuje niti polovice tega zneska za parkirni prostor, v povprečju pa podatki za 24 ministrstev kažejo, da plačujejo dobrih devetdeset evrov na mesec za parkirno mesto, v NPU-ju pa 450, nam pove matematika.

"Jaz verjamem, da če bi se na pano napisalo, koliko je bil najem te stavbe in koliko so bili potem vsi ostali najemi ministrstev v Ljubljani, bi vsi rekli: 'No, saj Kresalova je pa odlično delo opravila'," je v prav tako v isti oddaji Odmevov dejala Kresalova.

Izpogajana najemnina niti slučajno ni najugodnejša
Enostaven matematični izračun, ki bi ga morale strokovne službe ministrice seveda bolje poznati, dokazuje, da je to laž in da izpogajana najemnina niti slučajno ni najugodnejša, kaj šele racionalna. Poglejmo še en nazoren primer. Na strehi stavbe stoji tudi 30 kvadratnih metrov prostora za inštalacije.

In ker davkoplačevalci najemamo celotno stavbo, plačamo tudi teh 30 kvadratov, in sicer po ceni 13 evrov za kvadratni meter na strehi NPU-ja. To znese 400 evrov na mesec, kar je več, kot bi na mesec plačali za najem garsonjere v Ljubljani. Se vam še vedno zdi 13 evrov malo? Ker davkoplačevalci plačujemo najemnino za bruto kvadraturo, pa po 13 evrov v 7 nadstropjih poleg pisarn plačamo tudi za hodnike, stopnišča, stranišča, vetrolove, skratka za vse, kar je na dobro plačani površini.

Vsi ti podatki so na mizi že več kot eno leto. Tudi predsednik vlade jih je poznal ob interpelaciji ministrice in dejal: "Ker se z navedbami ne strinjam, ministrico podpiram v odgovoru na te navedbe in prevzemam vso odgovornost za odločitev."

Mate je za selitev MNZ-ja začel graditi objekt na Litostrojski
Še ena zgodba je povezana z najemom stavbe za NPU. Janševa vlada oz. notranji minister Mate je za preselitev celotnega notranjega ministrstva prek DSU-ja, ki je v stoodstotni državni lasti, začel gradnjo objekta na Litostrojski cesti v Ljubljani. Po prevzemu oblasti je ministrica zatrdila, da je tam vse narobe.

"No, mi smo našo odločitev presojali glede na stanje najemnin, ki sicer so v državni upravi, in glede na to, kaj za najemnino na kvadratni meter dobimo, in tudi v primerjavi s tem, kaj bi dobili na kvadratni meter, če bi šli na tisto slavno Litostrojsko, kamor nismo hoteli iti, ker je bilo kršeno praktično vse po spisku, kar je možno biti kršenega v tistem postopku," je povedala v Odmevih.

Pa smo šli pogledat, kaj se dogaja v Šiški. Stavba, ki jo gradimo za potrebe države, je samevala skoraj eno leto, zdaj pa so dela v polnem teku in vseljena naj bi bila do konca tega leta. Zanimalo nas je, kako to, da se stavba za potrebe državnih služb gradi še naprej, čeprav je bilo vse narobe s postopki in zakoni.

Janez Tomšič, namestnik direktorja DSU-ja: "Kolikor je meni znano, ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti, vsaj jaz takšnih informacij nimam. Dejstvo je, da je bil objekt grajen zakonito." In koliko bo stala najemnina za kvadratni meter nove stavbe, ki bo v lasti države? "Cena kvadratnega metra bi bila cca. 10 evrov, pri čemer bi imel najemnik brezplačno v uporabi okrog od 13 do 15 tisoč kvadratnih metrov zunanjih površin s parkirnimi mesti," trdi Tomšič.

Strategija določa, da je treba najeme zmanjševati
Vlada je, da bi zmanjšala stroške in preprečila ministrstvom neracionalne najeme, ustanovila sklad za nepremičnine, ki bo imel pregled nad vsemi najemninami in prostimi kapacitetami države.

Stane Cvelbar, direktor direktorata za investicije in nepremičnine na MJU-ju: "Ta strategija, vezana na najeme nepremičnin, določa, da je treba te najeme zmanjševati in jih nadomeščati z lastnimi prostori, kar menim, da je tudi pravilno, saj država izvaja svojo dejavnost na nekoliko specifičen način in je prav, da deluje v lastnih prostorih."

V stavbi na Litostrojski ne bo ministrstva za notranje zadeve, saj se je ministrica ustrašila skladišča plina, ki je v bližini in naj bi bilo nevarno za notranje ministrstvo, je pa očitno manj nevarno za ministrstvo za okolje ter delavce statističnega urada, ki bodo po novem delali v stavbi. Seveda je treba povedati, da skladišče plina v bližini tovarne Lek in vrtca stoji že 40 let.

Upamo, da so vsaj stekla res neprebojna
Tomaž Grm, direktor podjetja Butan Plin: "Do večjih nesreč ni prišlo, bile so zelo majhne nesreče, ki so zanemarljive, saj je prišlo do manjših oziroma zelo lahkih poškodb." In kaj bi se zgodilo ob najhujšem mogočem scenariju? "V tem primeru je razsežnost nekih sto metrov, s tem, da bi se razbila stekla na zgradbah," meni Grm.

Toliko o varnosti. Eden izmed pogojev za stavbo na Litostrojski je bil 20-metrski varovan pas okrog stavbe, ki mora biti ograjena, da bi se vanjo naselili elitni policisti. To bo zdaj narejeno, sicer ne za policiste, ki jih ogroža plin, ampak vsaj statistikov ne bo strah v službi. Mi pa smo se medtem okrog stavbe NPU-ja mirno sprehajali in kukali skozi okna. Tam ni ne ograje ne kakršnega koli varnostnega pasu, ker za to enostavno ni prostora. Upamo, da so vsaj stekla res neprebojna, kot so zahtevali na ministrstvu.

Ni res, da je 13 evrov ugodneje od drugih ministrstev
Ponovimo še enkrat. Za NPU plačujemo drago najemnino in ni res, da je 13 evrov ugodneje od drugih ministrstev, saj je skoraj polovica stavbe namenjena pošastno dragemu parkiranju uslužbencev. Stavbo NPU-ja bo čez deset let v last dobil znanec Kresalove in takrat bo v žep pospravil celotno najemnino, davkoplačevalci pa mu do takrat plačujemo celoten obrok lizinga pri banki, torej dobesedno zasebniku odkupujemo stolpnico z našim denarjem.

Se ob vsem tem že držite za denarnico ali ste vsaj malo začudeni? Tudi mi smo bili, ko smo računali te zneske, zato smo želeli pojasnila ministrice, ki pa nas ni uslišala. Zato povzemam njeno izjavo za italijanski Il Piccolo, ki jo je predstavil v luči najlepše policijske ministrice. Katarina Kresal pravi, da sta jo starša naučila, da ne sme lagati. Če pa kdo ne more povedati resnice, potem je bolje, da molči.

Rajko Gerič, Tednik