Evropa se je po mnenju podpredsednika NSi-ja Jožefa Horvata zaradi radikalne politike Sirize znašla v izrednih razmerah, zato kot predsednik odbora DZ-ja za zunanje zadeve od ministrstva za zunanje zadeve zahteva, da na zagovor pokliče grškega veleposlanika Atanasiosa Kalidopolusa, saj pravi, da je on tisti, ki lahko pove, kakšne scenarije ima Grčija po nedeljskem referendumu.

Medtem pa bodo v NSi-ju vložili tudi zahtevo za sklic nujne seje treh odborov - odbora za zunanjo politiko, odbora za zadeve EU-ja in odbora za finance. Odbor za finance in odbor za zadeve EU-ja sta namreč do zdaj vedno odobravala pomoč Grčiji, zato je po mnenju podpredsednika NSi-ja korektno, da DZ in vlada zavzameta skupna stališča za nadaljnje dogovore. Po njegovih besedah je bila Slovenija do zdaj solidarna z grškim narodom in bo tako tudi ostalo, vendar pa si želi, da se grška politika korektno pogovarja o nadaljnji pomoči in drži svojih zavez.

Horvat sicer upa, da evrsko območje ni pred razpadom, saj bi to pomenilo tudi razpad EU-ja. Verjame, da Grčija z institucijami lahko doseže dogovor, vendar pa morajo Grki predtem spoznati, da "radikalna politika Sirize ne pelje nikamor".

ZaAB: Grška vlada se igra z usodo vseh Evropejcev
Tudi predsednica stranke ZaAB Alenka Bratušek svari, da bi bil bankrot Grčije nekaj najslabšega za Grke in EU. Vendar se po njenem mnenju grška vlada ne želi dogovoriti, ampak le izsiljuje ter se že od svojega nastanka igra z usodo Grkov in vseh Evropejcev.

Ob vprašanju posledic za Slovenijo, ki je s posojili in poroštvom izpostavljena do Grčije, Bratuškova ne želi predvidevati, kakšen bo končni dogovor. Po njenem mnenju imajo minister za finance Dušan Mramor oz. predstavniki Slovenije v evroskupini verjetno pripravljenih več scenarijev.

A za zdaj Bratuškova meni, da posojila, s katerim smo se izpostavili do Grčije, ne bomo dobili nikoli nazaj. "Vemo pa, kaj bi v Sloveniji lahko naredili z nekaj več kot 350 milijoni evrov in kaj bi naši ljudje imeli od tega," je dejala. Zato je po njenem mnenju nekorektno, da se grška vlada ne želi dogovoriti.

SMC: Slovenijo od grškega položaja lahko odmaknejo le reforme
Tudi v SMC-ju poudarjajo, da se moramo zavedati, da bomo posledice grške odločitve čutili prav vsi državljani držav v evrskem območju, vsekakor tudi Slovenije. Zato menijo, da je v tem trenutku še prav posebej pomembno ponovno poudariti, da mora Slovenija nadaljevati sprejetje in izvajanje začrtanih ukrepov, med njimi sprejetje fiskalnega pravila, strategije upravljanja z državnimi naložbami, zakonodajo na področju preprečevanja sive ekonomije, kamor spada npr. aktualno sprejemanje zakona o potrjevanju davčnih računov, kot so zapisali v sporočilu za javnost.

Prepričani so namreč, da se le s sprejetjem tovrstnih obveznih reform Slovenija odmika od grškega položaja ter se približuje zgodbam o javnofinančni in posledično tudi politični stabilizaciji države, kot predpogojev za njeno prihodnjo rast in uspeh.

ZL: Grčijo je v tako situacijo pahnila trojka
Opozicijski ZL pa je grško vlado danes podprl. Po mnenju vodje poslancev ZL-ja Luke Mesca evropske institucije z izsiljevanjem Grčije, ki so ji odrekle nadaljnjo pomoč, sankcionirajo evropsko levico, ki si po njegovih besedah prizadeva za preporod EU-ja. Grčija v razmere, v katerih se je znašla, ni zdrsnila po lastni volji, temveč jo je tja pahnila trojka institucij z ukrepi, ki niso bili po volji ljudstva, temveč so z njimi reševali nemške in francoske banke, je prepričan Mesec.

Vladajoča stranka Siriza ne more slepo slediti institucijam, ki ji narekujejo neučinkovite politike, nekdo si mora izpogajati popolnoma drugačne pogoje reševanja krize, je dodal.

ZL podpira odločitev grške vlade o napovedanem referendumu o pogojih mednarodne finančne pomoči. Grčija se bo, kot je dejal Mesec, z demokracijo uprla diktaturi evropskih institucij in finančnih trgov - ljudstvo bo odločalo, ali nadaljuje pot, v katero so jo prisilili, ali pa si bo skušala izboriti prostor za nov začetek. Odločitev Evropske centralne banke, da ne poveča obsega nujne likvidnostne pomoči grškim bankam, pa po mnenju vodje poslancev ZL-ja pomeni odrekanje pomoči državi, s tem pa skušajo pred referendumom prestrašiti Grke.

V DeSUS-u še upajo na salomonsko rešitev
Poslanca DeSUS-a Uroša Prikla žalosti, da Grčija in predstavniki EU-ja niso dosegli dogovora, ob čemer meni, da je bilo očitno premalo angažiranja obeh strani. Sam sicer upa, da bodo vpleteni še pred grškim referendumom našli salomonsko rešitev, ki bo dolgoročno dobra tako za Grke kot celotni EU.

Predsednik te stranke Karl Erjavec je v nedeljo dejal, da se je grška vlada za referendum odločila, ker ne more izpolniti nerealnih predvolilnih obljub o tem, da Grčiji ne bo treba izpolnjevati obveznosti, ki jih je postavil EU.

SD: EU je naredil marsikatero napako
Predsednik SD-ja Dejan Židan ugotavlja, da pri vprašanju Grčije ne gre več le za finančno krizo, ampak ekonomsko, varnostno in politično krizo.

"V vsakem primeru upam, da se bodo pogajanja nadaljevala. Ne smemo opazovati le vlade v Grčiji ali EU-ju, ampak moramo opazovati predvsem ljudi in se zavedati, da je EU, s tem, ko je pritisnil Grke v prehudo varčevanje brez tega, da bi jim omogočila gospodarski zagon, naredil marsikatero napako," je dejal.

Koprivnikar bi pričakoval večje prizadevanje grške strani
Podpredsednik vlade in minister za javno upravo Boris Koprivnikar izpostavlja nezadovoljstvo z ravnanjem Grčije. "Glede na trud, ki ga je Evropska komisija vložila v rešitev te težave, bi pričakovali večji napor tudi grške strani," je poudaril. Po njegovih besedah je dejstvo, da je doma težko zagovarjati varčno obnašanje, če smo po drugi strani izkazali solidarnost neki državi, z njenim odzivom pa nismo zadovoljni.

Spomnil je sicer, da denarja, s katerim smo izpostavljeni do Grčije, tako ali drugače ne bi prejeli naenkrat nazaj, ker gre za dolgoročne aranžmaje z velikim zamikom.

Po mnenju Koprivnikarja so v primeru črnega scenarija v Grčiji za slovenske javne finance največja težava stroški zadolževanja. Slovenija je namreč, kot pravi, glede na svoj javnofinančni položaj relativno slabo stabilna država, in zato lahko pričakujemo, da se nam bodo ob negativnem grškem scenariju obrestne mere precej dvignile. To je morda večja težava kot sama sredstva, ki smo jih posodili Grčiji, meni.