Koalicija meni, da je smiselno o ustanovitvi pokrajin povprašati ljudi, ki bodo v njih živeli, je dejal premier. V okviru referenduma bi odločali tudi o imenu pokrajine v primerih, ko o tem ni soglasja.

Pokrajine lahko zaživijo šele v naslednjem mandatu
Premier je še dejal, da tudi v idealnih okoliščinah ni verjetno, da bi pokrajine zaživele hkrati z novim mandatom DZ-ja, ampak koalicija zasleduje cilj, da bi do prvega sklica pokrajinskih organov prišlo z naslednjimi lokalnimi volitvami čez dve leti.

Poslanci in poslanke DZ-ja so sicer na začetku februarja glasovanju v DZ-ju zavrnili najpomembnejši pokrajinski zakon - zakon o ustanovitvi pokrajin, po posvetih na lokalni ravni pa je predsednik vlade Janša je napovedal dopolnjen zakon, na podlagi katerega bo stekla nova procedura.

Kopja so se najbolj lomila na številu pokrajin, saj v SDS-u pravijo, da po odmevih iz občin kaže, da si Slovenija želi imeti 14 pokrajin, NSi predlaga 9 pokrajin, za kar so se po njihovih besedah odločili po pogovorih na terenu, DeSUS in opozicijski poslanci pa so prepričani, da način sprejemanja pokrajinskih zakonov ni pravi, zato so že obstruirali sejo parlamenta o drugih pokrajinskih zakonih.

Rebalans zavirajo pogajanja o plačah
Koalicija je obravnavala tudi rebalans proračuna, ki naj bi bil po možnosti uravnotežen, vlada pa ga bo obravnavnala prihodnji teden, je dejal Janša. Potrdil je, da so govorili o konkretnih številkah, vendar o njih ni želel govoriti. Finančni minister Andrej Bajuk je med razlogi za to, da rebalans proračuna še ni pripravljen navedel čakanje na izid pogajanj o plačah v javnem sektorju, da so zahteve po višjih plačah tudi del razprave o rebalansu pa je potrdil tudi Janša.

O vprašanju meje vlada soglasje
Premier Janez Janša in predsedniki ter poslanci koalicijskih strank so na sestanku govorili tudi o odnosih s Hrvaško. Premier je poudaril, da glede izhodišč za reševanje vprašanja meja s Hrvaško "ni enotna samo koalicija, ampak je enoten praktično celoten slovenski parlamentarni prostor."

Glede vsebine izhodišča za srečanje mešane komisije je poudaril tri ključna: da se upošteva stanje na meji na dan 25. junij 1991, da se odloča o celotni meji oz. vseh spornih točkah in ne le morski meji in da "v primeru, da predlog predložimo Meddržavnemu sodišču v Haagu, izhajamo iz načela pravičnosti." Pri tem je poudaril, da to ni edina možnost.