Na ministrstvu za obrambo pojasnjujejo, da se je z odredbo, sprejeto 13. junija letos, poenotilo izplačilo presežnih ur za vse zaposlene na ministrstvu za obrambo, ob Slovenski vojski tudi za upravni del ministrstva. Zaposlenim v upravnem delu so tako izplačali neizkoriščene presežne prerazporejene ure za obdobje do petih let, so sporočili.

Zakonodaja namreč po navedbah ministrstva določa, da morajo biti ure, ki presegajo polni delovni čas in jih delavec pridobi iz naslova prerazporeditve delovnega časa, izkoriščene v šestmesečnem obdobju. Če zaposlenim ni omogočeno, da bi te ure izkoristili kot proste ure ali proste dneve, jih je treba skladno s sodbama vrhovnega ter višjega delovnega in socialnega sodišča izplačati kot delo prek polnega delovnega časa oz. nadure. Pri tem pa je treba upoštevati petletni zastaralni rok.

Ob koncu šestmesečnega referenčnega obdobja – upoštevaje obdobje do pet let pred sprejetjem odredbe – so junija za presežne ure na ravni ministrstva z organi v sestavi skupaj izplačali dobrih sedem milijonov evrov bruto. Omenjena sredstva so bila izplačana za 413.220 presežnih ur (ura z dodatkom za delo preko polnega delovnega časa) skupno 5699 zaposlenim. Od tega so bile presežne ure z dodatki za obdobje do pet let pred datumom uveljavitve odredbe prvič izplačane 552 zaposlenim v upravnem delu ministrstva, in sicer v višini 243.885 evrov za skupaj 12.639 presežnih ur.

Ob izplačilu nadur pilot junija prejel več kot 27 tisoč evrov bruto

Kot je razvidno iz objave na portalu plač, so med tistimi, ki so junija dobili najvišja izplačila, prevladovali piloti. Najvišje izplačilo za ta mesec, 27.592 evrov bruto, je dobil zaposleni na delovnem mestu višji častnik prvi pilot v Slovenski vojski. Njegova bruto plača za redno delo in odsotnosti je znašala 4935 evrov, vsi dodatki, vključno z izplačilom za 373 presežnih ur ob koncu šestmesečnega referenčnega obdobja, pa 22.657 evrov. Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da je bila osnovna plača povečana za 20 odstotkov zaradi povečanega obsega dela in obremenitev.

Eno najvišjih izplačil za do pet let pred datumom uveljavitve odredbe je prejel zaposleni v upravnem delu ministrstva za obrambo, ki je razporejen na delovno mesto višji častnik. Junija je prejel izplačilo v višini 25.424 evrov bruto, pri čemer je bruto plača za redno delo in odsotnosti znašala 3972 evrov. Na podlagi odredbe pa je prejel izplačilo dodatka za delo ponoči, dodatka za delo v nedeljo in dodatka za delo prek polnega delovnega časa za obdobje zadnjih pet let za 613 ur, kar je tudi razlog za izplačilo višje plače, so še navedli na ministrstvu.

Dodali so, da se bodo v prihodnje presežne ure za vse zaposlene na ministrstvu, tudi v upravnem delu, štele v fiksno šestmesečno referenčno obdobje. Neposredno nadrejeni pa morajo skladno z odredbo znotraj posameznega šestmesečnega obdobja z organizacijskimi ukrepi v prvi fazi zagotoviti, da pride do izravnave presežnih ur s koriščenjem prostih ur ali prostih dni. Če to kljub organizacijskim ukrepom ne bo mogoče, se presežek ur skupaj z dodatki zaposlenemu izplača ob koncu šestmesečnega referenčnega obdobja.

Povprečna bruto plača v javnem sektorju lani za 4,2 odstotka nižja kot leta 2021

Analiza plač v javnem sektorju kaže, da je bilo zanje lani namenjenih 5,081 milijarde evrov, kar je 200,6 milijona oziroma 3,8 odstotka manj kot leto pred tem. K zmanjšanju sredstev so prispevali predvsem dodatki, povezani z epidemijo covida-19, ki so se v javnem sektorju s 492,5 milijona evrov v letu 2021 lani znižali na 12,2 milijona evrov. Če izplačanih dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19, ne bi upoštevali, bi bila v letu 2022 masa bruto plač v primerjavi z letom 2021 večja za 279,6 milijona evrov oz. 5,8 odstotka.

Na to rast so vplivale predvsem nove uvrstitve delovnih mest v plačne razrede v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za zaposlene v zdravstveni negi v novembru 2021, višje osnovne plače zaradi dviga vrednosti plačnih razredov za 4,5 odstotka z oktobrom 2022, napredovanja v višji plačni razred oz. naziv, pa tudi povečano število zaposlenih na podlagi ur, izhaja iz analize.

Povprečna plača na ravni celotnega javnega sektorja je lani znašala 2282 evrov bruto in se je glede na leto 2021, ko je bila 2383 evrov bruto, znižala za 4,2 odstotka. Najbolj se je povprečna plača znižala v plačnih podskupinah E4 (zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci), in sicer za 19,2 odstotka, E1 (zdravniki in zobozdravniki), pri katerih je bila manjša za 12,8 odstotka, ter C3 (policisti) za 10,9 odstotka.

Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da je znižanje povprečne plače v podskupini zdravstveni delavci in sodelavci tudi posledica tega, da so bila v to plačno podskupino novembra 2021 uvrščena nova delovna mesta, na katera so premestili javne uslužbence, ki so pred tem zasedali nekatera nižje vrednotena delovna mesta v plačni skupini J, na primer zdravstveni administratorji, strežnice v zdravstvu in oskrbovalke v bolnišnici.

V letu 2022 je bilo v javnem sektorju zaposlenih 189.306 ljudi, kar je 2245 več kot leta 2021. Podatki o številu zaposlenih po plačanih urah – razmerje med številom plačanih ur in številom ur mesečne delovne obveznosti – pa je bilo v lanskem letu večje za 1995 in je znašalo 184.656. Primerjava z letom 2015 v letu 2022 kaže 47,4-odstotno rast sredstev za bruto plače, in sicer iz 3,448 milijarde evrov v letu 2015 na 5,081 milijarde evrov v lanskem letu.