Avgustovske poplave so povzročile veliko škode tudi na vozilih. Avtoservisna stroka svari pred vozili, ki so bila poplavljena nad višino sedeža. Opozarjajo, da takih vozil, tudi, če cenilci ocenijo drugače, velikokrat ni mogoče popraviti tako, da bi jih varno vključili nazaj v promet. Če bodo ta vozila po popravilu v "garažnih delavnicah" znova pristala na cestah, bo to izjemno nevarno. V tokratni epizodi Ob osmih na našem radiu se je Miranda Bratkič o tem pogovarjala z Zoranom Sodnikom, predsednikom Sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili pri GZS. Objavljamo del pogovora.

Imate kakšne informacije o tem, koliko vozil je bilo poplavljenih v letošnjih poplavah?
Prave številke ni. Objavljena pa bila približna ocena, koliko je poškodovanih nepremičnin, že teh je približno 4000. 8000 je bilo intervencij reševanja ljudi in če iz tega sklepamo, je verjetno tudi vozil več kot 1000 ali celo več. Poznam primer iz Most pri Komendi, kjer je bilo poplavljeno stanovanjsko naselje. Samo v tem naselju je bilo potopljenih 118 vozil. In poznam tudi nekaj preprodajalcev rabljenih vozil, ki so imeli od 20 do 50 vozil na svoji lokaciji, in tudi ta so bila poplavljena.

Kaj pravzaprav pomeni poplavljeno vozilo? Do katere višine sega voda, če ga štejemo za poplavljeno, in kaj povzroči voda oziroma tudi blato?
Tukaj so pravila zelo jasna. Proizvajalec predvideva 3 ravni poplavljenosti. Če je poplavljeno zgolj dno vozila, to niti ni zelo problematično. Težave pa nastanejo, ko se voda dvigne recimo do višine sedeža ali višje. Ampak pri tem gre za primere, ko se pogovarjamo o čisti, recimo meteorni vodi. Že če gre za slano vodo, je situacija povsem drugačna in so te "meje" že bistveno nižje. V konkretnem primeru je šlo za poplave, ki so prinašale vso nesnago, torej blato, fekalije, ... kar je zelo neugodno za elektroniko v vozilu.

Kaj od tega se sploh da popraviti oziroma česa se sploh ne da?
Vozila so v osnovi sestavljena tako, da so dokaj varna proti zalitjem, pljuskom vode in podobno, imajo res tesne in kakovostne spoje. Marsikateri računalnik je tudi dobro obdan z zaščito, ampak tukaj je šlo za dolgotrajno poplavo, in to je podobno, kot če bi recimo računalnik za nekaj ur potopili v blatno vodo, polno fekalij, in ga potem skušali oživeti. Kljub sušenju težave ostajajo predvsem v predelih, kjer so občutljivi stiki, občutljive računalniške komponente in podobno. Veste, vozila so danes upravljana z rahlimi spremembami v elektronski napetosti in ogromno sistemov deluje zgolj prek elektronike. Že samo ročne zavore so le še elektronske. Varnostni pasovi se zategujejo na podlagi pirotehnike, podobno varnostne blazine in drugo. Naj se tak avto začne nenavadno obnašati v prometu zaradi slabega popravila in ga nenadoma zanese v drugo vozilo ali še kaj hujšega ... res lahko hitro pride do nepredvidenih nesreč. Doslej se je premalo govorilo o tem, zato smo opozorili pristojne, naj ukrepajo.

Na katere organe ste se obrnili?
Na eni strani so recimo zavarovalnice tiste, ki imajo opravek z večino potopljenih vozil. Na drugi strani pa mora tržni inšpektorat skrbeti, da ni prodaje takih vozil brez vednosti, da gre za potopljen avto. Tržni inšpektorat se je ustrezno odzval in pozval ministrstva in regulatorje, naj poskrbijo za zakonodajo na tem področju.

Zdaj na trg prihajajo torej tudi poplavljena in za silo popravljena vozila. Kaj priporočate vsem, ki načrtujejo nakup rabljenega vozila?
Vsakogar posebej opozarjamo, naj bo previden in naj od prodajalca pridobi vsaj izjavo o tem, da vozilo ni bilo poplavljeno. Če pa že, naj se zraven navede, kako je bilo poplavljeno, v kolikšni meri, v kakšni vodi in koliko časa...Pri nakupu predlagamo strokoven pregled pri uglednem serviserju, ki bo znal oceniti, ali gre za poplavljeno vozilo ali ne. Lahko so tudi res temeljito očiščena vse nesnage, ampak kljub vsemu so področja, kamor pogled ne seže.

Kakšne ukrepe predlagate kot stroka, da se varnost na cestah ohrani vsaj na takšni ravni, kot je?
Predvsem bi si želeli, da se tudi v slovenski prostor vpelje sistem, ki ga poznajo v razvitem delu Evrope, recimo po nemškem vzoru, kjer prekomerno poškodovana vozila označijo na način, da jih ni možno več registrirati. Takšna vozila običajno potem pristanejo v centrih za razgradnjo oziroma se jih uporablja za nadaljnjo preprodajo rezervnih delov. Največkrat pa zapustijo domači trg se preprodajajo naprej na trgih, kjer te zadeve niso urejene. In bojim se, da tudi Slovenija dobi kar nekaj takšnih vozil.

Več v podkastu Ob osmih: