Ob tem se je Pahor kolednikom zahvalil za ohranjanje tradicije koledovanja, ki poleg tega, da plemeniti solidarnost, povezanost in pomoč šibkejšim, nam za prihodnost tudi sporoča, da ohranjanje teh vrednot družbo krepi in bogati.

V znamenju kolednikov pa je minil tudi dan v državnem zboru, kjer so v organizaciji zavoda Parnas predstavili božične kruhke, imenovane poprtniki. Predstavitev pa je spremljala tudi koledniška pesem v izvedbi pevskega zbora. Predsednik državnega zbora Milan Brglez je ob tem poudaril, da poprtniki predstavljajo nekoč pomemben, a žal vse manj poznan del slovenske božične tradicije. Obenem pa se je tudi zahvalil poslancu SDS-a Jožetu Tanku, ki je dal pobudo za predstavitev poprtnikov.

Gašper, Miha, Boltežar
Z božičem pa je povezan tudi praznik svetih treh kraljev. Po svetopisemskem zapisu je namreč vladar Judeje Herod, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake, da bi preverili, ali se je res rodil nov judovski kralj. Pri tem jih je vodila zvezda.

V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril: zlato, kadilo in miro. Od tod sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena. Ker so bili modri običajno učeni možje odličnega rodu, ki so imeli velik vpliv pri vladarjih, jim v Cerkvi pravijo tudi kralji.

Večer pred današnjim praznikom je v Katoliški cerkvi tretji sveti večer - prvi je pred božičem, drugi pa pred novim letom. Ob teh večerih je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata na predvečer praznika svetih treh kraljev napišejo začetnice imen treh kraljev (Gašper, Miha in Boltežar) z letnico novega leta, na primer: 20 + G + M + B + 16.

Pogosto so v svete tri kralje preoblečeni koledniki, ki v času med božičem in svetimi tremi kralji obiskujejo domove, prepevajo voščilne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov.