Ocena Slovenije na indeksu zaznave korupcije za leto 2017, ki ga je spomladi objavil Transparency International (TI), je pokazala, da Slovenija še ni naredila vidnejšega preboja na področju preprečevanja in pregona korupcije, s čimer bi se približala razvitejšim državam. Slovenija je z oceno 61 zasedla 34. mesto. Ocena sicer ostaja enaka kot leto prej, a je Slovenija izgubila tri mesta na primerjalni lestvici držav.

Na različne pomanjkljivosti pri pregonu korupcije je opozorilo spomladi objavljeno poročilo skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope Greco. Ta je med drugim izpostavil slabo izvajanje pravil glede lobiranja, neobjavo premoženjskega stanja najvišjih nosilcev javnih funkcij in nezadostno financiranje komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Greco je tudi poudaril, da mora biti vlada "proaktivnejša pri razvoju ozaveščenosti njenih članov glede posamičnih tveganj za integriteto ter pri izboljšanju obvladovanja nasprotij interesov, namesto da večino aktivnosti v zvezi s tem prenaša na KPK."

Je pa Greco pozdravil na splošno dobro razvit pravni okvir Slovenije v boju proti korupciji, prav tako tudi njeno obširno politiko pri dostopu do informacij javnega značaja. V organizaciji so tudi zadovoljni, da ministri nimajo imunitete v kazenskih in civilnopravnih postopkih ter da policija izvaja ukrepe za preprečevanje korupcije v lastnih vrstah.

TI Slovenija: Sistemskih premikov ni od leta 2012
V TI Slovenija kljub temu po besedah njegovega generalnega sekretarja Vida Tomića menijo, da Slovenija že od leta 2012 še ni naredila vidnejšega preboja na področju preprečevanja in pregona korupcije. Opažajo predvsem premalo zavzetosti, ko gre za večje sistemske premike, na primer sprejetje potrebnih sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ali sprejem etičnega kodeksa za poslanke in poslance, k čemur že več let pozivajo tako TI Slovenija kot druge mednarodne organizacije.

Opažajo tudi, da se še vedno premalo naredi pri preglednosti in smotrnosti porabe javnih sredstev. Kot primer navajajo, da so že pred tremi leti podali zahtevo za dostop do pogodb, s katerimi je Slovenija kupila žičnato ograjo za obvladovanje migracij, a jih vlada ne želi razkriti. "Upravno sodišče je nedavno zavrnilo tožbo zavoda za blagovne rezerve in nam s tem odobrilo vpogled v pogodbe, a teh še vedno nismo dobili, ker se je zavod očitno odločil, da bo prej izkoristil vsa razpoložljiva pravna sredstva," je dejal Tomić.

Štefanec si namesto novele želi nov zakon
V KPK-ju kot eno ključnih težav pri boju s korupcijo vidijo "nerazumno razvlečen, že pošteno zaprašen proces novelacije zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zaradi nerazumnih in nesprejemljivih igrarij z našim krovnim zakonom, ki nam otežujejo delo, se zdi, da v tem primeru integriteta na ključnih področjih trdno spi," je v poslanici ob tednu boja proti korupciji opozoril predsednik KPK-ja Boris Štefanec.

Nezadovoljen je tudi s tem, da ministrstvo za pravosodje načrtuje zgolj noveliranje zakona. "Dejstvo je, da je zgolj noveliranje v tem primeru neprimerno, čemur sta v tem letu pritrdili tako služba vlade za zakonodajo kot tudi zakonodajno-pravna služba DZ-ja," opozarja Štefanec. Prepričan je, da Slovenija na tem področju potrebuje nov zakon, potrebujemo pa tudi "politično voljo, ki bo jasno sporočala, da je še vedno zavezana ničelni toleranci korupcije". Med drugimi zadevami tudi Štefanec opozarja, da državni zbor še zmeraj ni sprejel etičnega kodeksa za poslanke in poslance. "Takšen kodeks etike je nujen. Nujen je, ker integriteta poslancev več kot očitno potrebuje temeljito čiščenje, in nujen je, ker imajo državljani pravico vedeti, kaj lahko pričakujejo in zahtevajo od svojih izvoljenih predstavnikov," je zapisal.

Ministrica bolj naklonjena hitrejši rešitvi
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v intervjuju za STA povedala, da je besedilo predloga novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pripravljeno in je bilo usklajevano tudi s KPK-jam, čeprav "morda s predsednikom Borisom Štefancem nismo dosegli popolnega konsenza, saj si želi nov zakon". Ministrica je opozorila, da bi bile spremembe zakonodaje potrebne "že včeraj", zato je sama bolj naklonjena hitrejši možnosti – noveli.

"Priprava novega zakona lahko odpre tudi druga vprašanja," opozarja Katičeva, zato je pozvala k usklajenemu nadaljevanju postopka. "Dvomim pa, da bo predsednik KPK-ja sprejel moj apel. Čeprav imava različne poglede na vlogo komisije, je pomemben sogovornik," je dejala. Končna odločitev bo padla predvidoma do konca leta, po dodatnih usklajevanjih, ko bodo videli, ali je možen kompromis, je povedala.

Teden dni dogodkov
KPK sicer tudi letos ob dnevu boja proti korupciji pripravlja številne dogodke, namenjene razmisleku o tej temi. Tako imenovani teden boja proti korupciji bo začel v ponedeljek z novinarsko konferenco, ki ji bo sledilo usposabljanje za novinarje. Ti se bodo lahko seznanili s potekom postopka pred komisijo ter z institutoma lobiranja in nasprotja interesov. V torek KPK v prostorih državnega sveta pripravlja razpravo z naslovom Vpliv politike na vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji, namenjeno direktorjem in članom svetov javnozdravstvenih zavodov ter najvišjim političnim predstavnikom. Teden boja proti korupciji bodo zaokrožili v četrtek v Slovenski kinoteki. Tam bo zbrane najprej nagovoril Štefanec, sledila bo predstavitev izdelkov letošnjega ustvarjalnega natečaja za najmlajše, zvečer pa še projekcija slovenskega filma Ivan.