V državnem svetu in na bližnjem Trgu republike zaznamujejo 2. dan nacionalne varnosti, na katerem bodo med drugim razglasili najboljšega slovenskega gasilca, policista, varnostnika in vojaka. Nekako osrednji dogodek dneva varnosti v Sloveniji pa je bila okrogla miza o tem, kako varnostno ogrožena je Slovenija.

Na njej so sodelovali nekateri glavni deležniki, ki bdijo nad nacionalno varnostjo, kot sta državni sekretar Erik Kopač, ki je v kabinetu predsednika vlade pristojen za področje nacionalne varnosti, in Uroš Krek, svetovalec predsednika republike Boruta Pahorja za obrambne zadeve.

Ministrici, ki vodita notranje in obrambno ministrstvo, Vesna Györkös Žnidar in Andreja Katič, sta občinstvu pojasnili dejavnosti svojih ministrstev in svoja videnja o tem, kaj, če sploh ogroža, prebivalstvo Slovenije.

Notranja ministrica je med drugim pojasnila, da je mednarodno varnostno okolje čedalje bolj kompleksno in soodvisno, podvrženo novim izzivom in grožnjam ter nepredvidljivim spremembam, ki jih povzročajo bližnja krizna žarišča in še vedno dokaj negotove politične razmere na zahodnem Balkanu in drugje. "Čeprav lahko še vedno govorimo, da smo varna država, to ne pomeni, da se ni treba zavedati groženj, ki prihajajo iz mednarodnega okolja," je poudarila in med mednarodnimi grožnjami navedla organiziran kriminal, terorizem, hibridno delovanje in kibernetsko delovanje …, ki v svetu postajajo realna grožnja.

Nepredvidljivosti varnostnih dogodkov in spreminjanju pojavnih oblik kriminalitete je, kot je menila, treba prilagoditi način odziva tudi s spremembami ključne zakonodaje, in kot takšne navedla sprejete spremembe zakona o nalogah in pooblastilih policije ter zakon o tujcih.

Grožnje so tudi lažne novice
Podobno kot njena ministrska kolegica je svetovne grožnje ocenila ministrica za obrambo Andreja Katič. "Za nami je še eno leto, ki je pokazalo, kako postaja svetovno varnostno okolje vedno kompleksnejše in neprevidljivejše. Kibernetski napadi so postali prvovrstna politično varnostna tema. Lažne novice so vse bolj prisotne. Zapisi na Twitterju dvignejo več prahu kot uradne objave. Znova smo bili priča številnim terorističnim napadom na nič hudega sluteče množice …" je grožnje naštevala obrambna ministrica, ki tudi opozarja, da bi zaradi položaja na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki lahko ponovno prišlo do obsežnega migrantskega vala.

Opozorila je tudi, da se je obrambno ministrstvo v preteklih letih spoprijelo z največjim zmanjšanjem proračuna med vsemi resorji. Lani pa je bil izveden strateški pregled obrambe, ki je pokazal, da je sistem obrambe zaostal v razvoju in da je omejeno sposoben za spopadanje z grožnjami in tveganji nacionalne varnosti.

"Slovenija ni imuna na varnostne grožnje, zato varnosti ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Temu duhu in prepričanju je treba prilagoditi tudi naš način razmišljanja in življenja. Kdor skrbi za lastno varnost, obenem krepi tudi nacionalno varnost," je dejala in pozvala k vsakodnevni skrbi za zagotavljanje državne varnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti.

Države morajo tesneje sodelovati
Na okrogli mizi, na kateri sta poleg Erika Kopača in Uroša Kreka sodelovala tudi dekan fakultete za varnostne vede Andrej Sotlar in strokovnjak za nacionalno varnost s katedre za obramboslovje FDV-ja Iztok Prezelj, je le-ta opozoril, da se je pojmovanje nacionalne varnosti spremenilo, saj je bila v času hladne vojne in groženj z jedrskim spopadom razumljena vojaško, zdaj pa je postala človekova pravica in obsega tudi suverenost teritorija, ki jo ogrožajo secesionistične težnje, kot v primeru Katalonija in Škotske, ter kritična infrastruktura. "Slovenci se premalo zavedamo, kaj bi bilo, če recimo pet dni ne bi imeli elektrike," je dejal.

Opozoril je tudi, da se o varnostnih razmerah ves čas govori, da so kompleksne in da je potreben celovit odziv. Toda na drugi strani imajo tako evropske države, kot tudi Slovenija, dileme, kako se lotiti težav, ki so precej kompleksne. Ena vrsta groženj lahko sproducira nove grožnje. Kot denimo vojna v Siriji, ki je imela za posledico tako begunsko krizo kot tudi terorizem po Evropi. Slovenija se je sicer hitro odzvala na begunsko krizo, vendar je po Prezljevem mnenju ne bi obvladala brez sodelovanja drugih vpletenih držav.

Prav medržavno sodelovanje pa je večkrat preveč zapleteno. Čeprav je po dogodkih 11. septembra prišlo do drastičnega povečanja izmenjav informacij, številne pristojne institucije še vedno ne zaupajo druga drugi ali tekmujejo med seboj, tako zaradi moči, prestiža in individualne slave. "Nacionalna varnost mora biti mreža, ki mora gladko delovati," je poudaril Prezelj.

Slovence najbolj ogrožajo socialni dejavniki
Dekan fakultete za varnostne vede Andrej Sotlar je opozoril, da rezultati raziskav kažejo, da se zaznavanje groženj ni spremenilo. Ljudje se še počutijo najbolj ogrožene zaradi socialnih dejavnikov, kot so revščina, brezposelnost, alkoholizem, promet ..., šele nato pa navajajo kriminaliteto, preprodajo mamil ali organiziran kriminal. Zaznavanje terorizma kot grožnje je po njegovih besedah zanemarljivo, kar je lahko problematično z vidika priprave nacionalne varnosti, saj je "občutek, da smo izolirani od terorizma lahko varljiv."

Sicer se v Sloveniji kar 80 odstotkov ljudi počuti varne. Delež državljanov, ki so se pripravljeni žrtvovati za obrambo in zaščito pa je vedno manjši, tudi če gre zgolj za enakopravnost, boj proti rasizmu in človekove pravice.

Medtem ko ostaja odnos Slovencev do groženj bolj kot ne enak, pa se je spremenilo dojemanje vlog policije in vojske glede zagotavljanja varnosti. Kot pravi Sotlar, smo v nekakšnem procesu "militarizacije policije" in "policizacije vojske". Vedno več ljudi Slovensko vojsko vidi kot dober pripomoček za krpanje zadev na notranjem varnostnem okolju in sodelovanje vojske in policije pri zagotavljanju varnosti za številne ni nekaj spornega.

Sloveniji grozijo tudi podnebne spremembe
Državni sekretar, pristojen za nacionalno varnost, Erik Kopač je razložil, da se mora vsaka resna država naslanjati na oceno, ki jo izdelajo vladne službe, ki se s tem profesionalno ukvarjajo. Trenutna vladna ocena je, da se "Slovenija lahko šteje za eno izmed najvarnejših držav na svetu. Vendar se ocena lahko zaradi zelo varnostno dinamičnega okolja hitro spremeni."

Med takšnimi grožnjami je omenil tudi možnost klasičnega vojaškega spopada, ki je sicer nekoliko potisnjen v ozadje. Toda tovrstne grožnje se že pojavljajo na obrobju Evrope. Druga ogroženost Slovenije pa je povezana s podnebnimi spremembami in njihovimi posledicami, ki jim bo Slovenija lahko izpostavljena.

Kopač je glede ugotavljanja celovite ocene ogroženosti države kot problem izpostavil, da se ocena ne podaja periodično, ampak takrat, ko vlada oceni, da je to potrebno. Denimo ob odmevnejših terorističnih napadih v Evropi.

Njegov sekretariat pa naj bi kmalu vodil operativni štab, nekakšno operativno skupino, ki bo tedensko spremljala varnostno stanje po različni okoljih in javno objavljala periodično oceno ter skrbela za koordinacijo organov v predkriznem času.

Slovenija je vpletena v vse zgodbe
Svetovalec predsednika Boruta Pahorja Uroš Krek je opozoril, da je trenutni varnostni položaj precej kompleksen. V preteklosti je bila celotna svetovna javnost večkrat precej presenečena ob številnih terorističnih dejanjih, ukrajinski krizi, arabski pomladi in tudi begunski krizi, kjer se je to odražalo tudi v nepripravljenosti držav za sodelovanje. Toda po njegovih besedah lahko pride do ponovitve dejanj, saj se bo po razpadu Islamske države začelo vračanje ljudi v matične države. Slovenija pa je posredno in neposredno ogrožena, saj je udeležena v vseh teh zgodbah.