Pahor je namreč presodil, da glede na ugotovljena stališča voditeljev parlamentarnih strank "obstaja verjetnost, čeprav ne tudi zagotovilo", za oblikovanje potrebne dvetretjinske večine za sprejetje sprememb ustave in zakonov glede volilne zakonodaje.

Čeprav je prevladalo mnenje, da sprememba volilnega sistema ni prednostna za izhod iz krize, je bilo v pogovorih doseženo soglasje, da se na novembrskem sestanku ugotovi, ali je mogoče doseči zahtevano dvetretjinsko večino vseh poslank in poslancev za tako dopolnitev obstoječega proporcionalnega sistema, da bodo, kot določa ustavni zakon, imeli "volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom", so sporočili iz urada predsednika republike.

"Večja vloga volivca pri izbiri članov parlamenta potrebna in koristna"
Če bo srečanje glede te teme tudi uspešno, se bodo nadaljnjemu usklajevanju končnega predloga besedil sprememb pridružili tudi vodje poslanskih skupin.

Več podobnih poskusov v preteklosti sicer ni imelo potrebne podpore, sogovorniki pa so tokrat večinoma presodili, da je zlasti v času okrepljenega nezaupanja v politične institucije večja vloga volivca pri izbiri članov parlamenta potrebna in koristna.

Odločitev, da se ta tema uvrsti na jesenski sestanek, je spodbudilo dejstvo, da je za spremembe potreben daljši in zahteven postopek - če bi želeli že na naslednjih volitvah voliti po dopolnjenem volilnem sistemu, je to odločitev tako treba sprejeti kmalu.

Prejšnje srečanje je bilo uspešno
"Prav tako je predsednik republike po pogovorih in opravljeni korespondenci z zmernim optimizmom ugotovil, da prevladuje stališče do potrebe skupnega usklajevanja agende ukrepov, ki potrebujejo širšo politično podporo in bi spodbudili gospodarsko rast v sedanjih zaostrenih fiskalnih okoliščinah," so še zapisali v uradu, kjer dodajajo, da je Pahorja "dodatno spodbudila" nedavna pobuda NSi-ja, ki je predstavila predsedniku predlog za "sodelovanje vseh političnih strank pri ključnih ukrepih za Slovenijo".

Predsednici in predsedniki parlamentarnih strank so se pri Pahorju sicer srečali že 14. februarja letos, vsi trije dogovori, doseženi na tistem srečanju, so bili pozneje tudi uveljavljeni - ratifikacija pristopne pogodbe Hrvaške k Evropski uniji, ustavne spremembe glede referendumske ureditve in reforma trga dela.

Parlamentarne stranke na različnih bregovih
Stranke imajo sicer različne želje glede slovenskega volilnega sistema.

PS tako predlaga, da bi spremenili obstoječi proporcionalni sistem z ukinitvijo okrajev in uvedli preferenčni glas - s tem želijo, kot pravijo, povečati vpliv volivcev na izbiro poslancev, saj zdaj volivci nimajo neposrednega vpliva, kdo jih bo zastopal v parlamentu.

Ukinitev volilnih okrajev sicer podpira DL, v SLS-u pa menijo, da je zgolj ukinitev obstoječih volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu na ravni volilne enote že v osnovi škodljiva ideja za demokracijo v slovenski državi, "ker pomeni neenakomerno zastopanost regij in posameznih območij v DZ-ju".

Stranka DeSUS želi ohraniti proporcionalni volilni sistem, v NSi-ju pa se zavzemajo za spremembe zdajšnjega proporcionalnega sistema v smeri večjega vpliva volivcev pri izvolitvi poslancev. Pri SDS-u pa so državnemu zboru pred dnevi že predlagali, naj začne postopek za spremembo ustave, saj se zavzemajo za spremembe volilne zakonodaje in vzpostavitev dvokrožnega večinskega volilnega sistema - izvoljeni bi bili tisti kandidati, ki bi prejeli večino glasov vseh volivcev, ki bi veljavno glasovali v volilnem okraju.