V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so premierja Mira Cerarja pozvali, naj zagotovi sredstva za rast stroškov dela v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih. Zaradi prenizke cene zdravstvenih storitev so namreč uporabniki primorani plačevati za storitve, ki jim sicer pripadajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Skrbijo tudi vse daljše čakalne vrste: po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti lahko domovi za starejše občane po Sloveniji sprejmejo skupaj nekaj več kot 18.600 ljudi. Evidentiranih prošenj za sprejem v dom je več kot 19 tisoč, takoj bi v dom odšlo skoraj sedem tisoč ljudi.

Prvič so v skupnosti socialnih zavodov predsednika vlade Cerarja prosili za posredovanje že poleti leta 2017, da bi plačilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za opravljene zdravstvene storitve krilo stroške zdravstvenih storitev v domovih, kot to predpisuje zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Cerarjevega odgovora takrat niso dobili. "Preko ZZZS ne dobimo niti sredstev za plačilo storitev, kot je strošek dela zaposlenih v zdravstveni negi," pojasnjuje Zoran Hoblaj iz skupnosti. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa opozarja tudi na pomanjkanje kadra. "To je velika težava, ker domovi ne morejo zaposliti toliko ustreznega kadra, kot bi ga rabili. Prihajajo namreč vse starejši ljudje, tudi zelo bolni, ki potrebujejo ustrezno nego."

Čakalne dobe se merijo v letih
Stanje je skrb vzbujajoče, čakalne dobe so dolge, marsikdo sprejema v dom starejših sploh ne dočaka. "Ne moremo si zatiskati oči pred tem, da prihaja t. i. baby boom generacija, ki bo zahtevala še več kapacitet," razlaga Zoran Hoblaj. Kapaciteta v domovih za starejše po Sloveniji je 18.600 postelj, prostih tako rekoč ni. "Ko sem pred petimi leti nastopila funkcijo, so bile v domovih na voljo celo proste postelje. Takrat so nekateri starše zaradi krize jemali iz domov, danes pa je ravno obratno. Smo starajoča se družba, mest v domovih pa ni," je povedala Vlasta Nussdorfer. Število čakajočih se je v zadnjih nekaj letih za nekajkrat povečalo, trenutno na sprejem v dom čaka več kot sedem tisoč ljudi. Darija Kuzmanič Korva iz Skupnosti centrov za socialno delo pojasnjuje, da bi moralo biti po njihovih podatkih zaradi zdravstvenega stanja ta trenutek v dom sprejetih od 40 do 50 ljudi. Po mnenju poznavalcev je sicer številka 7.900 – toliko ljudi bi po podatkih skupnosti socialnih zavodov takoj odšlo v dom – nekoliko previsoka. Zoran Hoblaj pojasnjuje, da je ena izmed težav tudi vpisovanje čakajočih na zalogo. "Lahko pa vam povem tudi primer, ko bolnišnica več domovom pošlje dokumentacijo za sprejem za isto osebo. Tak sistem ni dober, saj povečuje listo čakajočih."

Z novimi tehničnimi normativi bo težava še večja
Ne glede na neustreznost sistema, ki ne daje realnega podatka o čakajočih na sprejem v dom starejših, dejstvo, da je mest bistveno premalo, ostaja. Še večja bo težava takrat, ko bodo v veljavi novi tehnični normativi glede največjega števila oseb v posamezni sobi. Trenutno se namreč v posamezni sobi stiska tudi po pet oseb, kar kmalu ne bo več mogoče. Poleg tega prostor vse pogosteje potrebujejo tudi mlajši od 65 let, kolikor je starostna omejitev za sprejem v dom, pravi Darija Kuzmanič Korva. "Kapi, demenca, različne bolezni vse pogosteje prehajajo v mlajšo populacijo. In za te ljudi, npr. mlajšega moškega od 65 let, ki je dementen, niti teoretično ni mogoče dobiti oskrbe v domu." Sogovorniki ob tem dodajajo, da mora država nujno najti denar za gradnjo novih javnih domov, a v proračunu tega denarja ni. "Denar se bo moral najti", pravi varuhinja človekovih pravic, še ostrejša je Darija Kuzmanič Korva: "Jaz sem prepričana, da denar je. Je pa stvar države, kam ga bo vložila. Verjetno ga bomo v vojsko." Zadnji javni dom v Sloveniji je bil sicer zgrajen pred 18 leti, večina se jih spopada s finančnimi težavami. Podobno velja tudi za starejše; številni si bivanja v domu zaradi visokih stroškov sploh ne morejo privoščiti. Nekateri se odločijo celo za katerega od cenejših domov na Hrvaškem.

Varuh letos v poostren nadzor nad domovi
V neodvisnem in neprofitnem mediju podcrto.si so novinarji želeli preveriti, kakšna je v resnici nega v slovenskih domovih za starejše. "Vendar smo pri tem ugotovili, da država takih podatkov ne zbira. Zato smo se s prošnjo po posredovanju nekaterih kazalnikov socialne oskrbe in zdravstvene nege obrnili neposredno na več kot sto domov za starejše po državi. Glavna ugotovitev našega enoletnega projekta je ta, da podatkov v vseh domovih ni mogoče poenotiti, ker obstaja več različnih in nezdružljivih sistemov beleženja. Večina domov za starejše je v zadnjih letih začela samoiniciativno vpeljevati sisteme spremljanja kakovosti. A ker je to storila na lastno pest in ne po enotnih navodilih lastnika oziroma koncedenta (podeljevalca koncesije) domov, države, je nastala množica med seboj neprimerljivih sistemov."

Pritožbe, ki jih na račun stanja v domovih za starejše prejme varuh človekovih pravic, se nanašajo na vsa področja delovanja, začenši s sprejemom v ustanovo. Kot nam je povedal Ivan Šelih, namestnik varuhinje človekovih pravic, je največ težav v primerih tistih namestitev, do katerih pride na podlagi sodnega postopka. "Tu se srečujemo s situacijami, ko so posamezniki nameščeni na hodnike, v skupne prostore in jedilnice, kar je absolutno nedopustno." Med nenapovedanimi obiski domov, v katerih imajo varovane oddelke, so lani odkrili pomanjkljivosti glede bivalnih razmer, urejenosti in opreme, odnosa osebja ter zdravstvenih storitev, na kar opozarjajo tudi varovanci sami ter njihovi svojci. Letos bodo v uradu varuhinje, ki svojce oskrbovancev poziva, naj po njihovem mnenju neustrezno oskrbo (anonimno) prijavijo uradu, poostreno in nenapovedano obiskovali domove in preverjali stanje.

Zgodbe iz domov starejših: "Obnašajo se kot v Auschwitzu"
Špesov dom Vojnik. Naša gledalka piše: "Nenapovedano sem obiskala očeta in ga našla privezanega na stol. Pojasnilo zaposlenih: privezali smo ga, ker je bil nemiren." V začetku leta 2014 je zbolel za pljučnico. Ko se je tretjič vrnil iz bolnišnice, ga je gledalka našla skoraj golega na postelji. Na sebi je imel le plenico. Okno je bilo odprto. Da se je slekel sam, je pojasnila glavna sestra. Naša gledalka je prepričana, da se sam ni bil sposoben sleči. Kmalu je spet pristal v bolnišnici. Od tam se ni vrnil.

Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca v Sevnici. Teta naše sogovornice je v domu že več let, saj zaradi bolezni potrebuje 24-urno oskrbo. "V sobi jih je pet. Kadar koli pridemo na obisk, ni oblečena letnemu času primerno, vedno je mokra, tudi hlače ima mokre, ker se polula. Večkrat je imela po telesu modrice, povedala je, da so jo sestre med kopanjem, ker tega ni želela, ščipale. Pravi, da so jo teple in zmerjale s prasico." Svojci so se pritožili in dobili odgovor, da se to v domu ne dogaja in da je teta neprištevna. "Ko pridemo, imam občutek, da se jih teta boji. Ko pa jo na primer odpeljemo ven in smo sami, je čisto druga oseba. V domu pa zadržana in prestrašena. Veliko nam jih je reklo, da se tam obnašajo, kot da so v Auschwitzu."

Da bi dokazala nepravilnosti, je namestila kamero in sama pristala na sodišču
Dom pod Gorco v Mariboru. "Mama je večkrat opozarjala, da v dneh, ko zaradi slabega počutja ne more do jedilnice, obrokov v sobo ne dobi, posledično tudi ne terapije, ki naj bi je bila deležna skupaj z obrokom," piše gledalka. Mama ji je večkrat potožila, da ni umita, da ji ne menjajo plenic in posteljnine. Odgovor zaposlenih: oskrbovanci so zmedeni. "Mama je imela tudi težave z dihanjem, po zagotovilih zaposlenih naj bi jo pregledala zdravnica. A zdravnica o tem ni vedela nič, saj je osebje ni obvestilo."

Kot ni vedela nič o oskrbovankinem padcu na glavo. Vsaj ne, dokler je ni gledalka sama odpeljala v domsko ambulanto, od tam pa jo je zdravnica poslala naravnost v bolnišnico. Podobne pritožbe so se kar vrstile: predpisanih terapij niso izvajali, protibolečinskih obližev niso nanašali po predpisanem urniku, zaposleni niso pomagali pri hranjenju ali jemanju predpisanih tablet, zato je bila oskrbovanka pogosto lačna, tablete pa so po neuspešnih poskusih zaužitja končale pod posteljo ali v copatu, njena osebna oblačila so izginila neznano kam, zaposleni v domu naj bi ji grozili, da se ne sme pritoževati svojcem, sicer bodo svojcem prepovedali obiske, njo pa nagnali iz doma. Čeprav sta bila o nepravilnostih obveščena strokovno vodstvo in inšpekcija, ki je ugotovila nepravilnosti, so se te nadaljevale. Da bi to dokazala, je gledalka v sobo namestila skrito kamero in pristala na sodišču zaradi nedovoljenega snemanja.

Kdaj bo država prepoznala težavo in začela urejati področje oskrbe starejših? Ali bodo domovi v treh letih zmogli prilagoditi kapacitete na način, kot ga predvideva pravilnik o tehničnih standardih? In če da, ali se bodo vrste čakajočih za sprejem v dom tedaj še podaljšale? Odgovore bodo iskali v oddaji Koda v torek, 27. februarja 2018, ob 17.25 na 1. programu Televizije Slovenija.