Miha Kordiš iz Levice je v imenu predlagatelja spomnil, da več kot 40.000 delavcev prejema osnovno plačo, ki je nižja od minimalne, dodatek do minimalne plače pa jim plačujejo delodajalci. Pri tem se dodatki obračunavajo od nižje, torej osnovne plače, kar je po njegovem mnenju moralno sporno.

Delavci torej od morebitnega napredovanja nimajo nič. "Ko napredujejo v višji razred, ki je še vedno pod minimalno plačo, se zmanjšuje le doplačilo za delodajalca, delavec pa od tega ne dobi nič, razen razlike iz naslova dodatkov," je navedel.

Predlagana sprememba bi po mnenju Levice torej bistveno izboljšala položaj številnim tako v javnem kot zasebnem sektorju. "Tu govorimo o negovalkah, nekaterih medicinskih sestrah, trgovcih v trgovinah in na bencinskih črpalkah, pomočnicah vzgojiteljic in delavcih v trgovinah, kmetijstvu, elektroindustriji."

A po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo Cveta Uršiča vlada predloga ne podpira. "Dvigovanje plač je prioriteta te vlade, zato tudi zakon o dohodnini, po katerem se bodo plače dvignile vsem," je poudaril. Prav tako si prizadevajo za nov plačni model. "A pri osnovnih plačah gre za materijo, ki se ureja v dialogu med sindikati in delodajalci," je dejal. Pobude za to so v zadnjih letih bile, a žal napredka med socialnima partnerjema na tem področju ni bilo.

Predlogu sta nasprotovala Aleksander Reberšek iz NSi-ja in Mojca Žnidarič iz Konkretno. "Če bi se zakon uveljavil z letom 2024, bi bilo dovolj časa, da se uskladi," je menila poslanka Mojca Žnidarič. Oba pa sta ocenila, da je to predvolilna poteza Levice.