Tarča se je tokrat posvetila temu, kako potekajo izobraževanja, ki jih za zavod za zaposlovanje izvajajo različni inštituti, pa tudi številni samostojni podjetniki in d. o. o. Med njimi najdemo svetovanja o izboljšanju veščin mreženja, spoznavanje agilnih metod, poslovnega modeliranja in tako naprej. V petih letih pa so na neformalno izobraževanje za zidarja napotili enega brezposelnega, za tesarska, kleparska in krovska dela pa sploh nikogar.

Nekateri prejemniki socialnih pomoči pa so nam odkrito priznali, da bi – če bi šli v službo, težko preživeli.

Vse to so ob voditeljici Eriki Žnidaršič komentirali Cveto Uršič, Peter Pišek, Barbara Vrtačnik, Goran Lukič in Mojca Hotujec.

Se izplača delati?

Mojca Hotujec, strežnica iz ljubljanskega UKC-ja, je povedala, da ima osnovo plače 540 evrov, nekdo na sociali pa dobi 480 evrov. Ta razlika je premajhna, je zatrdila. Opozorila je tudi, da so se nedavno res dvignile plače v zdravstvu, ampak ne vsem, nekaterim strežnicam se niso.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Cveto Uršič je povedal, da bi moral vsak, ki dela, imeti dovolj za normalno življenje. V Sloveniji niso socialni transferji previsoki, temveč plače prenizke. Spomnil je, da so na njegovem resorju lani že dvignili nekaj plačnih razredov in še jih bodo. Za višje plače bo poskrbel tudi novi zakon o dohodnini, je zatrdil.

Podjetnik Peter Pišek je ocenil, da v Sloveniji delo ni vrednota. Ni pošteno, da družini, ki dela, in družini, ki je na sociali, obema ostane približno 700 evrov razpoložljivega dohodka na koncu meseca. V Sloveniji je država predober delodajalec, je nadaljeval. Predlagal je še, da bi morali tisti, ki so delovno sposobni in na zavodu za zaposlovanje, opravljati kakšna javna dela. Dobro je, da imamo socialne transferje, a te mora nekdo ustvariti, in to je gospodarstvo, je opozoril.

Sindikalist Goran Lukić je Pišku odvrnil, da tudi gospodarstvo dobiva "socialo" oziroma je "socialni problem" zaradi vseh subvencij in olajšav. Spomnil je na znižanje prispevne stopnje v pokojninsko blagajno za delodajalce leta 1996, ki je delodajalcem odtlej po Lukićevih besedah prinesel že 13 milijard evrov.

"Z novo zakonodajo predlagamo sistem socialnih pomoči, ki bo preglednejši, enostavnejši in hitrejši, trenutno morajo, ko računajo na CSD-ju denarno socialno pomoč, pregledati 48 baz podatkov, upravičenci ne vedo, kaj jim pripada, kako naj si izračunajo," je poudaril sekretar Uršič, da si na ministrstvu želijo poenostaviti kompleksno birokracijo socialnih pomoči.

Borzo dela in socialne transferje bi morali, tako Pišek, ločiti. "Socialni transfer je za ljudi, ki niso sposobni delati, z vso podporo gospodarstva," je dejal. Lukić se je na besede Piška odzval z besedami, da očitno ta "ne pozna sistema".

Je gospodarstvo sveta ali molzna krava?

"To je populistično, da govorimo o gospodarstvu kot o sveti kravi, ki proizvaja dobiček kar naprej," je povedal Lukić. "Molzna krava je, ne pa sveta," mu je v besedo vskočil Pišek.
"Upam, da se kot delodajalec v prevozništvu zavedate, kaj vi sami povzročate v avtoprevozništvu. Takšne delavce, ki bežijo iz avtoprevozništva, ker nočete za pogajalsko mizo, in narediti takšen sistem plač, ki ne bo proizvajal socialnega dampinga, ki vam krade delo in delavce pahne v revščino, in potem postanejo delovni invalidi na plečih države," je nadaljeval Lukić.

Tisti, ki so brezposelni, naj opravljajo javna dela, a v skladu z zakonom in veljavnimi usmeritvami, je voditeljici pritrdila Barbara Vrtačnik z zavoda za zaposlovanje. "80.000 brezposelnih je lani dobilo nove priložnosti. Se pravi, da dobra delovna mesta so, trg dela deluje," je poudarila.

V oddaji so izpostavili tudi pomanjkanje delavcev na slabo plačanih delovnih mestih, kot je zdravstvena nega. Uršič je povedal, da so se plače dvignile, standardi pa se popravljajo, a v Avstriji bo vedno plača višja. "Problem negovalnega kadra je evropski problem, pojdimo pogledat v Avstrijo, Avstrijci ne delajo, kader iščejo v BiH-u, Srbiji, na Kosovu, celo v daljnih azijskih državah," je navedel.

Lukić je izvajanje Uršiča označil za smešno. "Dobra država hoče, a ne more, glejte, bolničar negovalec ima 17. plačni razred, leta in leta potrebuje, da z napredovanji prileze do minimalne plače, da mu dodatka do nje ni treba izplačevati delodajalcu," je navedel primer.

Sekretar Uršič: Lahko sem natakar

"Več kot 60 odstotkov brezposelnih je dolgotrajno brezposelnih, se pravi, imajo težave pri iskanju," je povedal Uršič in navedel, da pripravljajo spremembe zakona, da bo vsakdo moral sprejeti delovno mesto s tudi za dve stopnji nižjo izobrazbo, če v šestih mesecih ne dobi zaposlitve, ki je primerna njegovi stopnji izobrazbe. "Jaz sem magister sociologije in pravnik, če po šestih mesecih na zavodu ne dobim službe, zame ne sme biti sramotno, če bom sprejel nekaj, kar bom znal delati, pa če me bo delodajalec hotel, tudi na ravni poklica, lahko sem natakar, če me dodatno usposobijo," je povedal Uršič.

Izobraževanje o kreativnem razmišljanju

Barbara Vrtačnik je dejala, da ljudje na zavodu načeloma niso po svoji volji, so dejavni in skupaj z zavodom poskušajo izpolniti zaposlitvene cilje. Med znanji je tudi kreativno razmišljanje, zato je dobro, da je izobraževanje na voljo. Oddaja je namreč prikazala kritičen prispevek, kjer je bilo denimo v Sevnici na stotine ljudi izobraženih v kreativnem razmišljanju.

Zavod ima po pet tisoč objav delovnih mest dnevno, išče kadre za domača podjetja, multinacionalke ... 60 odstotkov ljudi v enem letu po koncu izobraževanj dobi zaposlitev, je poudarila Vrtačnik.

Pišek je po drugi strani dejal, da v 15 letih niso dobili niti enega poklicnega profila z zavoda. Zavod pa bi moral namesto izobraževanj posameznih "znanj" izdelovati profile, in to tiste, ki jih v Sloveniji drastično primanjkuje: zidarje, kuharje ...

Lukić je poudaril neustrezno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih kot težavo, ki se vleče desetletja. "Kaj hoče delodajalec? Poceni delavca ali usposobljenega z ustrezno plačo? To je povezano," je navedel Lukić.

Pišek je na to odvrnil, da sam ni mogel najti "niti usposobljenega niti neusposobljenega delavca – nobenega". Delavci zgolj z osnovno šolo po njegovih besedah niso težava, poklicni profil se lahko priuči v delovnem okolju na kraju samem, je dejal.

Kdaj se bo izplačalo iti v službo?

Kdaj bo delo postalo vrednota, da se bo nekomu izplačalo iti v službo in ne biti na sociali, je voditeljica vprašala Lukića. Njegov odgovor: glavno vprašanje je, kdaj bo dostojno delo postalo vrednota – to pa je vprašanje za delodajalce. Treba ga bo dostojno plačati, kar pomeni, da je najnižja osnovna plača v prvih treh razredih enako minimalna plača. "Skratka, zadeva je jasna. Dvigniti plače, izboljšati pogoje in ljudje bodo tukaj. Če ne, bodo pa v Nemčiji."

Podjetnik Pišek se je s tem strinjal. Zaposlene je treba plačati in stimulirati, ker dobro plačan delavec je dober delavec. Je pa treba v enačbo vključiti državo, je zatrdil in pozval, naj davek zniža na pet odstotkov. "Da bomo lahko v gostinstvu zadržali ljudi, da bi jih lahko plačali, ker odhajajo v druge segmente."

Predstavnica zavoda za zaposlovanje je napovedala, da si bodo v sodelovanju z delodajalci bolj prizadevali za oblikovanje iskanih profilov.