Člani odbora iz vrst opozicije so menili, da je zakon prvi korak pri reševanju degradiranih območij, koalicija pa je vztrajala pri pripravi sistemskega zakona.

Podpise za predlog zakona so prispevale poslanske skupine LMŠ-ja, SAB-a, SD-ja in NeP-a, predlog pa je danes podprla tudi Levica, vendar to vseeno ni zadostovalo, da bi predlog zakona nadaljeval pot v DZ.

Po večkratnem premoru pred glasovanjem za namen usklajevanja glasovanja, ki so jih zahtevali v opozicijskih strankah SD, SAB, Levica in LMŠ, so člani odbora z desetimi glasovi proti zavrnili amandmaje kot tudi same člene zakona.

Prvopodpisana pod predlog Janja Sluga je spomnila, da je prvi osnutek zakona o sanaciji Celjske kotline vložila že leta 2018, za ponovno vložitev predloga zakona pa se je odločila, ker v vmesnem času v to smer ni bilo nič narejeno. Spomnila je, da se je nekdanji okoljski minister Jure Leben, ki je podprl predlog zakona, v času svojega ministrovanja zavezal, da bodo zamenjali zemljino pri desetih javnih vrtcih na Celjskem, kar pa traja že več kot štiri leta.

Izpostavila je tudi, da se bo letos iztekel 15-letni program sanacije v zgornji Mežiški dolini, pri čemer pa se po napovedih ministrstva obeta nov program, saj so potrebni dodatni ukrepi. "Gre za identične ukrepe, ki so predvideni v tem zakonu," je dejala.

Predlog zakona po pojasnilih Sluge uvaja načelo onesnaževalec plača, kar pomeni, da bi moral onesnaževalec kriti stroške. "Stroški naj bi za sanacijo stare Cinkarne znašali 16 milijonov, za območja zunaj tega območja pa še dodatnih sedem milijonov," je dejala in dodala, da bi teh 16 milijonov v 10 letih morala kriti Cinkarna Celje, preostanek pa država.

Zakonski predlog zajema površine celjskih šol in površine, na katerih se zadržujejo otroci, v načrtu so humanitarni monitoring otrok od prvega do devetega leta starosti, ozaveščanje prebivalcev za varno vrtičkanje in ureditev vodotokov Hudinje in Voglajne z razlivnim območjem, je dejala.

Vlada predloga ni podprla, saj da je v vrsti predlaganih rešitev nejasen in nedomišljen. Po besedah državne sekretarke na okoljskem ministrstvu Metke Gorišek bi bilo poleg tega smiselno k reševanju problematike pristopiti sistemsko za vsa degradirana območja. "Predlog se nanaša samo na območje občine Celje in se bistveno ne razlikuje od besedila iz leta 2018," je dejala.

Da predlog ne upošteva že izvedenih ukrepov in da je obravnavan neenakovredno v povezavi z drugimi onesnaževalci, pa je izpostavil Gregor Gajšek iz Cinkarne Celje. Pojasnil je še, da ima družba sprejeto strategijo, ki jo izvaja.

Tako opozicija kot koalicija sta se v burni razpravi strinjali, da so težave z degradacijo okolja tudi na drugih območjih po državi, ne le v Celju, a sta glede predloga zakona ostali na različnih bregovih – koalicija je vztrajala pri sistemskem reševanju vprašanja, opozicija pa, da je treba z eno sanacijo narediti preboj. "Slučajno je to Celje, ker so bile tam opravljene vse meritve. Za druga težavna območja pa vhodnih podatkov ni," je dejala Sluga.

Da ni druge alternative od predlaganega zakona, je izpostavil Željko Cigler iz Levice, ki je poudaril, da je treba zakon čim prej sprejeti v korist mesta Celje in zdravega življenja. Z njim sta se strinjala tako Andrej Rajh (SAB) kot Soniboj Knežak (SD). Ta je menil, da gre za prvi korak pri reševanju problematike, Robert Pavšič (LMŠ) pa je navrgel, da je za sanacijo Celjske kotline potreben drobiž. "Nekje sem prebral, da se bo letos država zadolžila še za dodatnih pet milijard evrov, za to pa nimamo 20 milijonov evrov?" se je vprašal.

Koalicija meni, da gre z vlaganjem tega zakona zgolj za iskanje političnih točk v predvolilnem času. "To je predvsem predvolilna promocija poslanke Janje Sluga in Jureta Lebna," je dejal Dušan Verbič (SMC). Mojca Škrinjar (SDS) pa je poudarila, da situacije ne gre reševati na vrat na nos, vlado po pozvala, naj pripravi zakon, ki bo čim prej rešil situacijo. Mihael Prevc (NSi) je obžaloval, da ta predlog prihaja mnogo prepozno in v nepravem času, saj gre po njegovem mnenju za zelo zahtevno problematiko, ki je ni mogoče rešiti tik pred volitvami.

Člani odbora so po obravnavi predloga zakona o sanaciji Celjske kotline prekinili s sejo, na kateri je bila sicer predvidena tudi druga obravnava predloga novele zakona o rudarstvu, ki so jo v parlamentarno proceduro vložile poslanske skupine Levice, LMŠ-ja in SD-ja. Obravnavo bodo opravili na eni od prihodnjih sej.