Slovenski predstavnik v odboru France Arhar je po srečanju v Ljubljani povedal, da Sloveniji pripada 16 odstotkov od 221 milijonov dolarjev, ki so naloženi pri komercialnih bankah v 13 tujih državah.

Na prejšnjem sestanku v Skopju je sicer beograjska delegacija skušala dokazati, da so ta sredstva obremenjena z jamstvi, in zahtevala poravnavo. Jamstev naj bi bilo več kot denarja, in sicer za približno 320 milijonov dolarjev.

Velik premik na pogajanjih
Arhar je poudaril, da je na današnjem srečanju prišlo do velikega premika, saj so naslednice dosegle kompromis, da bodo dejansko uresničile tisto, kar so se dogovorile v nasledstvenem sporazumu.

Pojasnil je, da so na današnjem srečanju ugotovili, da gre pri garancijah za komercialne posle in da morajo to vprašanje razrešiti tisti, ki so v njih sodelovali. Spomnil je, da se nasledstveni sporazum ne nanaša na komercialne posle, temveč samo na zvezne inštitucije.

Člani odbora so se ukvarjali tudi s komercialnimi posli, ki jih je imela Narodna banka Jugoslavije (NBJ) skupaj z vojnim servisom. Po Arharjevih besedah so za razliko od prejšnjih pogajanj glede sredstev vojnega servisa pri NBJ-u, ki je posloval s podjetji, tokrat znova imeli na mizi podatke z nasledstvenih pogajanj leta 2001 na Dunaju.

Pojasnil je, da so se naslednice že na Dunaju dogovorile, da bodo sredstva z računov vojnega servisa izločile in jih priznale podjetjem, od katerih so bili. Takrat so sestavile tudi seznam podjetij, ki jim je treba vrniti denar. Na tokratnem sestanku pa so se odločili, da bodo sredstva vojnega servisa v tujih bankah razdelili in da imajo podjetja, ki so na omenjenem seznamu, pravico pridobiti sredstva od držav naslednic.

Od približno 84 milijonov dolarjev je ob tem slovenskega denarja nekaj več kot 400.000 dolarjev. Ta denar bo Slovenija dala podjetjem s seznama od dela, ki ga bo dobila, je še pojasnil Arhar.

Novo srečanje jeseni
Odbor se bo ponovno srečal jeseni v Beogradu, ko se bodo pogovarjali o še odprtih vprašanjih, ki so jih začeli v Skopju na začetku maja. Mednje spada vprašanje klirinškega dolga nekdanje Češkoslovaške in Libije ter prispevki Združenim narodom, monetarnega zlata, londonskega sporazuma idr.