Poslanci SDS, NSi, 27 od 40 poslancev Gibanja Svobode, nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek in poslanec SD Predrag Baković so DZ prejšnji teden predlagali, da vladi med drugim priporoči, naj državljanom zagotovi varnost, pri tem pa poveča pooblastila policije.

Poslanci Gibanja Svoboda pa so s poslanci Levice danes na odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo vložili dopolnili k priporočilom, ki jih je odbor sprejel. Med drugim so v predlogu priporočil zapisali, naj DZ vladi predlaga, da v treh mesecih pripravi sistemske ukrepe s spremembo zakona o financiranju občin. Menijo, da bi morale občine o porabi sredstev, ki jih pridobijo na podlagi deleža romske populacije, poročati uradu za narodnosti. Predlagajo tudi akcijski načrt za koordinirano načrtovanje ukrepov na tem področju.

Sorodna novica Kako rešiti napetosti med Romi in večinskim prebivalstvom na jugovzhodu Slovenije?

Skoraj deveturna razprava se je sicer vrtela o tem, kako nasloviti romska vprašanja. Poslanec SD Predrag Baković, sicer nekdanji podžupan Kočevja, je dejal, da je v romski skupnosti veliko kriminala. Dejal je, da za stanje niso krivi aktualni ministri in vlada, "bomo pa sokrivi ob koncu mandata, če ne bomo nič spremenili, tako s področja boljšega življenja pripadnikov romske skupnosti, kjerkoli bodo že živeli, kot seveda s področja občutka varnosti vseh".

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je opozorila na izostajanje romskih učencev iz šole. Poslanci Svobode so izpostavljali predvsem diskriminacijo Romov. Poslanka Svobode Janja Sluga je izpostavila, da je bilo na odboru malo iskanja rešitev, veliko pa razprav o vedenju Romov. "Dokler se bomo tako pogovarjali, nima smisla, da sedimo na seji," je sklenila.

Poslanka Levica Tatjana Greif meni, da je edina pot politike pri tem vprašanju vključevanje posameznikov v družbo. Življenje brez nujnih in zadostnih pogojev lahko po mnenju poslanke vpliva na povišanje kriminalitete in drugih odklonskih ravnanj.

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je večkrat poudarila, da so razmere na jugovzhodu države zaskrbljujoče. "Treba je narediti korak naprej na področju varnosti," je dejala. Poudarila je, da skupina poslancev priporočila pripravila na podlagi izkušenj s posamezniki na terenu, političnih strank in stroke.

"Ko so napadene uradne osebe, ko je napadena policija, to pomeni, da v neki skupini, v neki družbi, ne velja več nobena avtoriteta. To pomeni, da smo nekje močno zgrešili," je poudarila Bah Žibert. Meni, da zakoni za posamezne Rome ne veljajo ter da se ne vključujejo v šole in na trg dela. "Krepi se miselnost, da se izobraževanje in delo ne splačata," je zatrdila.

Romskega vprašanja po njenem mnenju pristojni ne jemljejo dovolj resno tudi zaradi oddaljenosti od terena. Okrcala je urad vlade za narodnost, ki bi moral biti generator predlogov o tem vprašanju in nadzorovati porabo sredstev projektov na tem področju, a tega po mnenju Bah Žibert ne počne.

Na odboru je svoje stališče podalo tudi več predstavnikov romske skupnosti. Haris Tahirović iz zveze romske skupnosti je poudaril, da kriminala ne podpirajo, da pa jih moti, da vse Rome mečejo v isti koš. Romska aktivistka Nataša Žagar je izpostavila, da v Sloveniji ni enostavno biti Rom. "Izobraženi Romi smo ponavadi najnižje plačani," je dejala.

Medtem ko je na odboru več županov izpostavilo težave z Romi, so predstavniki ministrstev ponovno predstavili nabor aktivnosti v zvezi z romskimi vprašanji. Tako je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar med drugim dejal, da sodelujejo z župani in romsko skupnostjo ter da so zagotovili več policistov v določenih občinah. Generalni direktor policije Senad Jušić je poudaril, da policija državljanom učinkovito zagotavlja varnost. Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa meni, da zaradi romskih vprašanj ni treba sprejeti nove zakonodaje.

"Težav ne povzročajo vsi Romi"

Težav ne povzročajo vsi Romi, temveč posamezni, pa je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič. "Pomembno je, da se izognemo posploševanju in ustvarjanju stereotipnega pogleda na celotno romsko skupnost," je dejala.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan je povedal, da so avgusta izbrali 16 izvajalcev za večgeneracijske centre, od katerih jih bo šest delovalo na območju romskih skupnosti. Jeseni pa bodo objavili razpis za 10 večnamenskih romskih centrov.

Juvan je napovedal, da bodo predlagali spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Kot je potrdil, bodo predlagali črtanje 20-odstotnega izjemnega povišanja otroškega dodatka za otroke, ki ostajajo v domači oskrbi namesto v vrtcu. Zakon namreč določa, da se znesek otroškega dodatka poveča za 20 odstotkov, če otrok, mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo.

Župani nekaterih občin na jugovzhodu države so na odboru opozorili na težave z Romi. Tako je denimo župan Šentjerneja Jože Simonič poudaril, da je v romskih naseljih veliko kriminala in nespoštovanja zakonodaje. "Pri nas še vedno rojevajo 14-letnice," je dejal. Pristojne je pozval, naj začnejo "zdraviti" vzroke za te težave.

Izredna seja DZ-ja o romskih vprašanjih bo v četrtek

Namen izredne seje je po besedah poslanke SDS-a Žibert obravnava predloga priporočila vladi v zvezi z reševanjem romske tematike. Vladi želijo med drugim predlagati, da v treh mesecev pripravi sistemske rešitve za večjo varnost državljanov in da naj sistemske rešitve in ukrepi zagotovijo tudi varnost premoženja državljanov in varnost uradnih oseb pri izvajanju postopkov v romskih naseljih. Vladi bi predlagali tudi, da omogoči povečanje pooblastil policije v primerih skupinskega nasilja in okrepi prisotnosti policije v okoljih, kjer je večje število nasilnih incidentov in groženj.

Državnemu zboru pa predlagajo poziv vladi, da okrepi storitve centrov za socialno delo za podporo družinam ter centrom za socialno delo v občinah oziroma na območjih, kjer biva romska skupnost, zagotovi dodaten kader ter ustrezno strokovno podporo socialnih delavcev.