S prvim se popravljajo krivice, povzročene invalidom pri pravici do invalidnine, z drugim pa krivice slepim in slabovidnim otrokom.

Novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je vložil državni svet, z njo pa želijo po besedah državnega svetnika Danijela Kastelica odpraviti diskriminacijo pri upravičenosti do prejemanja invalidnine oz. nadomestila za telesno okvaro. Od januarja 2013, ko je začel veljati novi zakon, so namreč do nadomestila upravičeni le zavarovanci s telesno okvaro, ki je nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ne pa tudi invalidi, katerih poškodba je nastala zunaj dela.

Čeprav bi moral zakonodajalec to urediti v področni zakonodaji, pa se to v osmih letih ni zgodilo. Ker sistemske rešitve po svetnikovih besedah še ni na vidiku, želi državni svet do takrat tem invalidom ponovno omogočiti dostop do pravice do invalidnine ter odpraviti "veliko in bolečo neenakost".

Predlogu pa ni naklonjena vlada, saj po besedah državne sekretarke na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateje Ribič dodatno parcialno reševanje izpostavljene problematike ni smiselno, pač pa bi morali vzpostaviti celovite rešitve, ki bodo enako obravnavale posameznike v enakem položaju. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju namreč ureja možnost pridobitve invalidnine zgolj v primeru, da je bil posameznik zavarovan. Napovedala je, da bo vlada pripravila ustrezno zakonodajo s področja varstva invalidov.

Pomisleke je imel tudi direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijan Papež, ki je spomnil, da je bilo omenjeno nadomestilo iz zakona izvzeto z namenom, da se izločijo pravice, ki ne sodijo v ta sistem. V zavodu se ne strinjajo s parcialnimi rešitvami, pri čemer Papež razume, da želi predlagatelj po osmih letih "praznega vakuuma" to področje urediti. Če pa bo novela sprejeta, pa je po njegovih besedah vanjo treba umestiti nov seznam telesnih okvar, saj se zakon sklicuje še na tistega iz nekdanje SFRJ.

Kljub omenjenim pomislekom je predlog naletel na soglasno podporo članov odbora. Strinjali so se namreč, da predlog odpravlja krivico, ki je nastala s sprejemom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju leta 2012. Kljub temu, da gre za parcialno rešitev, pa ima DZ po mnenju poslancev vendarle priložnost, da do priprave sistemske zakonodaje to anomalijo odpravi.

Ob tem so na predlog predsednice odbora Eve Irgl skupaj pripravili dopolnilo, v katerem so upoštevali tudi predlog direktorja Zpiza glede seznama telesnih okvar. V predlog so tako med drugim zapisali, da lahko zavarovanci do uveljavitve novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar pravico do invalidnine pridobijo na podlagi seznama iz časa nekdanje SFRJ.

Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga je vložila vlada, pa odpravlja krivice, povzročene slepim otrokom. Ti namreč niso prejemali omenjenega dodatka, če je eden od njihovih staršev prejemal dodatek za nego otroka po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Po besedah Ribičeve se jim bo ta pravica priznala, če so kadarkoli med letoma 2003 in 2016 izpolnjevali pogoje za pravico do dodatka, a ga niso prejemali. Za vsak mesec, ko so izpolnjevali pogoje, bodo prejeli po 300 evrov dodatka.

Predlog je pozdravil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je opozoril na nepravilno interpretacijo iz leta 2002, da gre pri obeh dodatkih za izbiro. Spomnil je, da je višje delovno in socialno sodišče leta 2012 odločilo, da je takšna interpretacija nezakonita, kljub temu pa je ministrstvo to prakso nadaljevalo in situacijo začelo reševati šele leta 2015. Od tedaj pravica do dodatka za pomoč in postrežbo slepim otrokom sicer pripada, a ne za nazaj, na kar so pri varuhu opozarjali vrsto let, je poudaril. Zato Svetina pozdravlja odločitev, da bodo končno odpravljene posledice za vse, ki so bili za ta dodatek prikrajšani.

Kot že novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so tudi ta predlog člani odbora soglasno podprli. V razpravi je bilo sicer slišati nekaj očitkov na račun sedanje in prejšnjih vlad, ki da anomalij niso odpravile, a so se vsi strinjali, da je krivice, ki so prizadele slepe otroke, treba popraviti.

Predlog so pozdravili tudi predstavniki invalidskih organizacij, ob tem pa je Spomenka Valušnik, iz društva Vesele nogice opozorila, da dodatek za pomoč in postrežbo pripada le slepim in slabovidnim otrokom, ne pa tudi vsem ostalim s težavami v telesnem in duševnem razvoju, ki so v celoti odvisni od pomoči staršev. Irglova je ob tem napovedala, da bo odbor jeseni opravil razpravo tudi o tej problematiki.