V letu 2024 vlada pričakuje 13,79 milijarde evrov prihodkov, odhodkov pa bo za skupaj 15,51 milijarde evrov. Proračunska poraba bo tako za 1,72 milijarde evrov višja od prihodkov, kar je približno polovica primanjkljaja, načrtovanega za leto 2023.

Pri tem je vlada izhajala iz napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki Sloveniji obetajo pospešitev gospodarske rasti z 1,4 odstotka v prihodnjem letu na 2,6 odstotka v letu 2024. Direktorica urada Maja Bednaš je ob tem opozorila, da so te napovedi zelo negotove, pri tem pa kot glavni dejavnik za negotovost omenila potek vojne v Ukrajini.

Medtem ko so ostala delovna telesa že preučila predlog tako sprememb proračuna za leto 2023 kot tudi proračuna za leto 2024, pa je odbor za finance danes vzel pod drobnogled le slednjega. Rok za vlaganje dopolnil k predlogu proračuna za prihodnje leto se namreč še ni iztekel.

Boštjančič je povedal, da predlog proračuna za leto 2024 zagotavlja varen javnofinančni okvir za ohranjanje stabilnega delovanja za podjetja in gospodinjstva ter obljublja konkurenčno okolje za vlagatelje. Sam bo sicer zadovoljen šele, ko bo proračun beležil presežek, a kot nas uči kriza izpred desetih let, "iz krize čez noč iziti z uravnoteženim proračunom absolutno ne gre". Bomo pa zasledovali, da se primanjkljaj, kolikor hitro je mogoče, prevesi v presežek," je dejal.

V opoziciji so do predstavljenih proračunskih načrtov za čez dve leti, ki se bodo sicer po Boštjančičevih besedah zagotovo še spremenili, kritični. "Nisem prepričan, da je osredotočen na prave stvari," je o predlogu proračuna za leto 2024 dejal Rado Gladek (SDS).

Tako kot njegova strankarska kolega Suzana Lep Šimenko in Janez Magyar je tudi Gladek opozoril, da se zmanjšujejo sredstva za pomoč gospodarstvu, po drugi strani pa zvišujejo socialni transferji. "Kakšno sporočilo je to državljanom in podjetnikom? Brez uspešnega gospodarstva bomo težko prebrodili vsakršno krizo, v prvi vrsti je treba pomagati gospodarstvu," je opozoril.

Poslanko Lep Šimenko tudi skrbi, da je za leto 2024 načrtovanih kar 427 milijonov evrov več prihodkov iz naslova dohodnine, kot pa naj bi se jih v proračun steklo letos. "To je ogromen znesek. Ne verjamem, da se bodo plače v gospodarstvu tako dvignile, javni sektor pa tudi ne bo prinesel toliko več dohodka iz naslova dohodnine," je dejala in se zbala, da vlada načrtuje dodatno obdavčitev plač.

Magyar je spomnil, da imamo v Sloveniji rekordno nizko brezposelnost. Da se v takih razmerah načrtuje zvišanje socialnih transferjev, se mu ne zdi smiselno. Predlog proračun gre v smeri, da se ne izplača delati, je dejal.

"Socialni transferji niso samo za brezposelne," mu je odgovoril Lenart Žavbi (Svoboda). Za razliko od poslancev SDS je ocenil, da je za gospodarstvo načrtovanih dovolj sredstev. "Kot razumem predsednika vlade Roberta Goloba, je večina proračunske rezerve namenjena prav za gospodarstvo," je dejal Žavbi in tudi Tine Novak (Svoboda) je zagotovil, da bo velika rezerva omogočila fleksibilnost v teh negotovih časih, hkrati pa ohranila ogromen investicijski potencial.

Poslanski skupini SDS in NSi sta do izteka roka, 20. oktobra, k predlogu proračuna za leto 2024 vložili 36 dopolnil. Do vseh se je na današnji seji opredelil odbor za finance kot matično delovno telo, podprl ni nobenega.

Zdaj bo morala vlada na osnovi pripomb poslancev ter zadnjih analiz gospodarskih gibanj in realizacije državnega proračuna za tekoče leto pripraviti dopolnjen predlog proračuna za leto 2024, nato pa ga bo potrjeval DZ skupaj s spremembami proračuna za leto 2023, kar se bo predvidoma zgodilo na redni novembrski seji.

Predlog obeh proračunov spremljajo še spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2022 do leta 2024. Ta zvišuje najvišjo dovoljeno mejo odhodkov vseh štirih blagajn javnega financiranja v obeh prihodnjih dveh letih, člani odbora pa so ga potrdili soglasno brez glasu proti.

Višji obseg izdatkov bo po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec omogočil izvajanje ukrepov za odpravljanje posledic energetske krize in draginje, zagotavljanje stabilnosti zdravstvenega sistema ter ohranjanje visoke ravni investicij. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je ob tem opozoril, da gre že za četrto spremembo zgornje meje porabe za omenjena tri leta, kar se mu zdi nadaljevanje prakse neustreznega srednjeročnega načrtovanja.