Odbor je namreč odločal o predlogu Združenja občin Slovenije, naj ustavno sodišče začasno zadrži izvajanje zakona o davku na nepremičnine, ker naj bi z uveljavitvijo nastale težko popravljive posledice. Na podlagi te odločitve bo DZ pripravil odgovor ustavnemu sodišču.

Zakonodajno-pravna služba DZ-ja je sicer ocenila, da v predlogu ni dokazanih posledic, s katerimi bi bilo utemeljeno začasno zadržanje, in da bi lahko nastala pravna praznina pri obdavčenju nepremičnin in s tem izpad prihodkov. V nasprotju z združenjem občin meni, da bi lahko nastale posledice za državo in bi se ogrozilo njeno financiranje. Škodljive posledice zadržanja in razveljavitve bi bile po mnenju službe večje kot škodljive posledice nezadržanja.

Opozicijski člani odbora so sicer izrazili presenečenje nad mnenjem zakonodajno-pravne službe - Andrej Vizjak (SDS) je tako dejal, da bi morala biti zakonodajno-pravna služba nekaj drugega kot "advokat večine v DZ-ju". Opozicija je ponovila svoje nasprotovanje zakonu, menila, da je škodljiv in bo povzročil velike dodatne obremenitve tako prebivalstva kot kmetov, obrtnikov in drugih. Izrazili so dvom, kako se bo zakon izvajal, saj je pričakovati množično vlaganje pritožb. Predsednik SLS-a Franc Bogovič pa je napovedal, da bo državni svet vložil še eno zahtevo za ustavno presojo, ki bo zajemala še dodatne argumente.

V koaliciji so mnenju zakonodajno-pravne službe pritrdili. Alojzij Potočnik (PS) je dejal, da težave uvajanja takšnega zakona, ki jih je pričakoval, ne morejo biti razlog, da se njegovo izvajanje zadrži. Matevž Frangež (SD) in Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) pa sta izpostavila, da je ta davek del težkih odločitev, ki so usmerjene v stabilizacijo javnih financ.

Vlada podobno kot zakonodajno-pravna služba meni, da predlog za zadržanje ni utemeljen in da bi, če bi bil zakon zadržan, nastale hujše posledice, kot če zadržanja ne bi bilo.