"Denar za krpanje proračuna je treba najti drugje, s korektnim kriznim davkom, ki bo bolj pošten do zavezancev," je na tiskovni konferenci, kjer so predstavili vložitev pobude za presojo ustavnosti, povedal predsednik združenja občin Robert Smrdelj.

Pred tem je pojasnil, da zakon z ukinitvijo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je z okoli 200 milijoni evrov predstavljal 10 odstotkov vseh prihodkov občin, jemlje občinam avtonomijo in krši evropsko listino lokalne samouprave in slovensko ustavo.

Hkrati bo država občinam z obveznostjo plačila davka naložila dodatno finančno obveznost v vrednosti 30 milijonov evrov, ne bo pa zagotovila vira, je prepričan Smrdelj, ki dodaja, da se z zakonom občinam odvzema razvojni instrument.

"Po naši oceni obstaja zelo velika verjetnost, da zakon pade," je še menil.

"Zakon zavira razvoj malega gospodarstva"
Tiskovne konference so se udeležili tudi predstavniki iniciativnega odbora Peticije proti davku na nepremičnine, med drugim tudi pobudnika peticije, predsednik SLS-a Franc Bogovič in predsednik upravnega odbora obrtne zbornice (OZS) Branko Meh.

"Nepremičninskemu zakonu smo vseskozi nasprotovali, ker zavira razvoj malega gospodarstva. Je nepravičen in nepošten do malih obrtnikov in podjetnikov," je povedal Meh in dodal, da mora biti zakon pravičen za vse državljane.

Vprašal se je tudi, ali so načrtovalci tako sovražni do obrti ali so taki nepoznavalci, saj, kot je opozoril, v obrti in podjetništvu ni več česa vzeti.

Nasprotovali že na začetku
Predsednik SLS-a Bogovič meni, da zakon nalaga nove davke in obenem jemlje delo.

Povedal je, da so nasprotovanja strnili že v samem parlamentarnem postopku sprejemanja tega zakona in bili vlagatelji cele vrste amandmajev, saj so želeli tiste stvari, ki so po njihovem mnenju in mnenju sodelujočih pravnih strokovnjakov v nasprotju z ustavo, odpraviti že v samem postopku. "Žal je bil ta zakon sprejet na tak način, da, upam, letos takega sistemskega zakona vlada in koalicija ne bosta več ponudili v sprejem," je komentiral.

Pripravljena tudi že tretja ustavna presoja
V postopku priprave vloge ustavne presoje so poiskali mnenja pravnih strokovnjakov - Erik Kerševan je bil tisti, ki mu je obrtna zbornica zaupala to nalogo. "Druga ustavna presoja bo vložena precej bolj razširjeno kot prva," je Bogovič spomnil na prvo ustavno presojo, ki jo je vložil SDS, še preden je bil zakon o davku na nepremičnine uveljavljen.

"Druga ustavna presoja ima poseben poudarek predvsem v delu o lokalni samoupravi, pripravljeno pa imamo tudi tretjo ustavno presojo, ki jo danes pošiljamo opozicijskim poslanskim skupinam, nepovezanim poslancem, poslancem manjšine, prav tako pa gre ta razširjena pobuda tudi k državnemu svetu, da lahko tudi oni na to pravno podlago dodajo svoja stališča," je povedal Bogovič.

V teh pravnih podlagah je napadenih 12 členov nepremičninskega zakona, ki se jim očita 17 neskladij z določenimi členi ustave, ki so jih v iniciativi razdelili na več sklopov, kot so neenakost pred zakonom, kršenje pravice do zasebne lastnine in sodnega varstva ...

Predlagali tudi začasno zadržanje zakona
Zakon, ki je začel veljati 1. januarja, je sicer na zahtevo stranke SDS že v ustavni presoji, vložitev zahteve pa je napovedal tudi državni svet. "Dobro je, da se z več pobudami z več strani osvetli problematika tega davka, ki občinam jemlje avtonomijo," je o množici pobud za ustavno presojo nepremičninskega zakona še povedal Smrdelj.

Združenje občin je ustavnemu sodišču predlagalo absolutno prednostno obravnavo, pa tudi začasno zamrznitev zakona do njihove odločitve. Zakon o davku na nepremičnine, ki nadomešča dozdajšnje nepremičninske dajatve, je sicer začel veljati s prvim dnem novega leta.

Nekatere nepremičnine davka oproščene
Davek bo nadomestil davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in davek na nepremičnine večjih vrednosti. Stanovanjske nepremičnine, v katerih ima zavezanec stalno bivališče ali so oddane v odplačni najem, bodo obdavčene s stopnjo 0,15 odstotka, nerezidenčne nepremičnine pa s stopnjo 0,50 odstotka. Za nepremičnine, vredne več kot 500.000 evrov, bo za del nad to vrednostjo stopnja zvišana za 0,25 odstotne točke.

Za stanovanjske nepremičnine bo za leto 2014 davčna osnova 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti, za leto 2015 90 odstotkov te vrednosti, nato pa 100 odstotkov vrednosti.

Za poslovne in industrijske nepremičnine in zemljišča za ta namen je stopnja davka 0,75 odstotka, za energetske objekte in zemljišča 0,40 odstotka, za stavbe za javno in drugo splošno rabo ter zemljišča za gradnjo stavb in druga zemljišča 0,50 odstotka. Kmetijske stavbe bodo obdavčene s stopnjo 0,30 odstotka, kmetijska zemljišča s stopnjo 0,15 odstotka, gozdovi pa s stopnjo 0,07 odstotka.

Davka so oproščene med drugim nepremičnine za javno infrastrukturo, sakralni objekti, diplomatska predstavništva, nepremičnine humanitarnih organizacij. Prejemniki socialne pomoči ali varstvenega dodatka bodo plačevali polovico nižji davek na stanovanjske nepremičnine, invalidi na invalidskih vozičkih pa 30 odstotkov nižji davek. Tisti, ki ne bi mogli plačati davka, lahko podajo predlog za zavarovanje obveznosti z vknjižbo zastavne pravice.

Priliv 400 milijonov evrov
Zavezanci bodo do 1. februarja prejeli informativni izračun davka, davčna uprava pa bo na podlagi podatkov geodetske uprave na 1. april odločbe izdala do konca maja. V naslednjih letih bo davek odmerjen glede na podatke v registru na 1. januar.

Davek se bo polovično delil med državo in občinami. Izjema bodo prva tri leta, ko bo v celoti prihodek proračuna, občine pa bodo prejele enak znesek, kot so ga obračunale za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012. Skupni priliv davka naj bi na letni ravni znašal okoli 400 milijonov evrov.