Tako bi določene lastnosti nepremičnin upoštevali s popravki množičnega vrednotenja, še vedno pa ne bo mogoča pritožba zoper ugotovljeno vrednost na podlagi individualne cenitve.

Lastniki nepremičnin lahko popravljajo podatke, pridobljene z metodami množičnega vrednotenja, pojasnjuje državna sekretarka Mateja Vraničar, pri čemer pa poudarja: "Vendar pa ni mogoče vplivati na sam model vrednotenja, saj so ti določeni s podzakonskim aktom in veljajo za vse upravičence enako."

A modeli imajo nekaj pomanjkljivosti in bolj realne ocene posameznih nepremičnin bi dobili, če bi upoštevali tudi specifične okoliščine, priznava vodja geodetske uprave, Aleš Seliškar: "Ne gre za upoštevanje vseh okoliščin, ampak bi zadeve morali omejiti."

Denimo: vrednost nepremičnin in s tem osnovo za novi davek bi lahko znižali za stavbe, ki so energetsko učinkovite. S spremembo zakona o množičnem vrednotenju bi upoštevali tudi druge posamezne okoliščine. Seliškar tako poudarja, da ne znamo dovolj upoštevati posebnih okoliščin: "Na primer pri stanovanju, ki je pogorelo."

Dejanska cena ne bo vplivala na cenitev
Seveda pa zakon o množičnem vrednotenju ne bo spodnesel svojega temelja, da bi dovoljeval dokazovanje vrednosti nepremičnin z individualnimi cenitvami. In tu lahko nastopi problem, pravi pravnik Erik Kerševan. "Tudi če boste imeli pogodbo, da ste v zadnjem letu kupili nepremičnino za pol ocenjene vrednosti, to ne bo imelo vpliva na cenitev nepremičnin."

Zato pritožbeni postopek, pravi Kerševan, ni učinkovit in bo o njem lahko odločalo ustavno sodišče.