Ministrstvo za finance je sicer gospodarstvu od prvotnega predloga, ki je predvideval 0,80-odstotno stopnjo davka, že popustilo, a podjetniki vladi ne morejo odpustiti, da bi za stanovanjske nepremičnine znižala davčno stopnjo, češ da morajo njihovi lastniki še urediti evidence na geodetski upravi, lastnikom poslovnih nepremičnin pa bi zaračunali davek kar od 100-odstotne posplošene tržne vrednosti. Opozarjajo, da številni plačila ne bodo zmogli.

Ekonomist Igor Masten meni, da bi bilo pametno razmisliti o znižanju davčnega bremena za nepremičnine v gospodarski dejavnosti ter povečanju bremena za hiše in stanovanja. Zaradi osnovne ekonomske logike, pravi. Poslovne nepremičnine so namreč osnovno sredstvo, so kapital, stanovanja pa so porabna dobrina.

Prvi pogled na izračun finančnih učinkov davka kaže, kot da je vlada sledila tej logiki, v primerjavi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča bodo lastniki poslovnih objektov plačali v povprečju 17 odstotkov več, lastniki industrijskih devet odstotkov več, lastniki stanovanjskih nepremičnin pa kar 135 odstotkov več kot do zdaj. A v absolutnih zneskih bodo seveda poslovne in industrijske nepremičnine bolj obremenjene.

Na ministrstvu za finance so na to enkrat odgovorili, češ lastniki poslovnih objektov lahko 0,75-odstotni davek uveljavijo kot davčno priznani odhodek in s tem znižajo davčno osnovo. Slišimo pa tudi opozorila, da bodo nekateri podjetniki višji davek prevalili na končne kupce.

Franci Ježek z društva nepremičninskih posrednikov opozarja, da bodo povečanje obremenitve najbolj občutile dejavnosti, ki imajo zelo velike površine, a nizko dodano vrednost - pekarska podjetja na primer. Skrb izražajo hotelirji, lastniki trgovinic v središčih tistih mest, kjer so bili doslej ugodneje obravnavani, npr. v Celju.

Gotovo pa se nasmihajo lastniki velikih trgovskih centrov - po besedah Lea Kremžarja iz Skupnosti slovenskih občin so bili ti zdaj praviloma bolj obdavčeni, z novim davkom pa bodo plačali manj. Pa bodo zato spustili cene? Retorično vprašanje.

Potem je tu še strah, ki ga izražajo na GZS-ju, da bodo občine leta 2015 svoj del davčne stopnje povečale za polovico. Kremžar pa pravi, da je v krizi zgolj iluzija, da bo kakšen občinski svet dvignil svoj del stopnje davka in da je strah odveč.

Imamo pa še en nasvet za lastnike poslovnih nepremičnin. Na geodetski upravi opozarjajo, da so te nepremičnine v evidencah praviloma označene s preveliko površino, že ureditev podatkov bi lastnikom poslovnih nepremičnin morda prinesla plačilo nekoliko nižjega davka.