Proračun za leto 2020 je najvišji do zdaj: odhodki so določeni v znesku 10,358 milijarde evrov, v državno blagajno pa naj bi se steklo 10,773 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 415 milijonov evrov.

Še višje so številke v predlogu proračuna za leto 2021, ki ga ima odbor za finance prav tako na dnevnem redu današnje seje. Odhodki se bodo povzpeli na 10,450 milijarde evrov, ob 11,111 milijarde evrov pričakovanih prihodkov pa naj bi presežek dosegel 656,6 milijona evrov.

Vlada je predlog proračunov za prihodnji dve leti pripravila ob zavedanju umirjanja gospodarske rasti, med prioritetami pa poudarila zdravstvo, znanost, gospodarstvo in varnost. V danes obravnavani dopolnjeni predlog je vključila tudi posledice oktobra sprejetih davčnih sprememb, ki bodo znižale prilive od dohodnine, a po pričakovanjih finančnega ministra Andreja Bertonclja povečale potrošnjo.

Poslanci s svojim predlogom povprečnin
Do kakšne povprečnine bodo v prihodnjih letih upravičene občine, je zapisano v predlogu zakona o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021, ki so ju skupaj s preostalimi proračunskimi dokumenti danes obravnavali člani odbora za finance. Potem ko z občinskimi združenji ni dosegla dogovora, je vlada za leto 2020 v predlog zakona zapisala povprečnino v znesku 589,11 evra, za leto 2021 pa v znesku 588,30 evra.

A poslanci SDS-a in NSi-ja so na sejo prišli vsak s svojim predlogom, po katerih bi ta zneska zvišali na 658,80 oz. 668,10 evra. "Ne gre za veliko denarja," je k podpori pozval Boris Doblekar (SDS) in večina članov odbora je glasovala za. "Strinjamo se z občinskimi združenji, da predlog vlade ne odraža dejanskih stroškov," je dejala Suzana Lep Šimenko in spomnila, da je pred kratkim prišlo do precejšnjega zvišanja plač v javnem sektorju, zaradi česar so se zvišali stroški vrtcev, osnovnih šol, domov za ostarele in drugih ustanov. Del povečanja teh stroškov se je prevalil na starše, del pa so ga prevzele občine.

Tudi v NSi-ju po besedah Jožefa Horvata menijo, da je skrajni čas, da se občinam zagotovi takšna povprečnina, s katero bodo lahko pokrivale dejanske stroške za izvajanje svojih nalog. "Država postaja vse bolj centralizirana, fučka se ji za obrobje," je bil kritičen. Med drugimi sta podporo predlogu napovedala tudi Luka Mesec (Levica) in Robert Polnar (DeSUS), medtem ko je Robert Pavšič (LMŠ) menil, da vendarle niso vse občine enako obremenjene. "Dal bi tudi 1.000 evrov, če bi lahko, a stanje je tako, da ga proračun ne dopušča," je dejal.

Ministrstvo za finance danes odločitve odbora uradno ne komentira. Neuradno pa se sliši opozorilo, da je to slaba novica za proračun. Če bodo vsa dopolnila na proračunske dokumente sprejeta tudi na plenarni seji DZ-ja prihodnji teden, bo v proračunu namreč primanjkljaj in ta ne bo v skladu s fiskalnim pravilom.

Opozicija: Vlada je marsikaj prezrla
Pri pripravi proračunov je vlada po mnenju poslancev opozicije marsikatero področje prezrla. Poslanske skupine SDS-a, SNS-a, Levice in NSi-ja so tako k predlogu obeh proračunov vložile več kot 120 dopolnil, od katerih so bila med tistimi za leto 2020 zadostne podpore deležna tri.

Člani odbora so podprli dopolnili SDS-a in Levice, s katerima se Direkciji RS za infrastrukturo namenja dodatnih skupaj 90 milijonov evrov, porabila pa naj bi jih za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Jesenice. Dela bi bilo najbolje opraviti konec leta 2020 oz. na začetku leta 2021, v času nadgradnje obstoječe cevi železniškega predora Karavanke, je predlagal Boris Doblekar (SDS).

Denar za južno blejsko obvoznico?
V NSi-ju bi direkciji za infrastrukturo dali še 25,8 milijona evrov, da bi se lahko začela gradnja južne blejske obvoznice, ki so jo na četrtkovi novinarski konferenci enotno zahtevali domačini iz Bohinja in Bleda. Vendar to dopolnilo ni dobilo dovolj glasov. Franc Kramar (SAB) je sicer dejal, da manjka še 30 odstotkov zemljišč, gradnja prve faze pa da se bo po zagotovilih ministrice začela leta 2021.

S tretjim dopolnilom, ki so ga pripravili poslanci SNS-a, pa so se strinjali, da ministrstvo za kulturo dobi dodaten milijon evrov in ga nameni za rekonstrukcijo strehe Žičke kartuzije, ki ima od lani status kulturnega spomenika državnega pomena.