Začetek majske seje DZ-ja so zaznamovala poslanska vprašanja premierki, ki opravlja tekoče posle, Alenki Bratušek. Iz poslanske skupine SDS-a pa je prišlo vprašanje glede dolga. "Koliko ste in koliko še nameravate, neposredno ali posredno, zadolžiti Slovenijo v času vašega mandata," je zanimalo Romano Tomc, ki je želela izvedeti, kako bo vlada ukrepala, če kljub izjemnemu zadolževanju za izvrševanje proračuna sredstev ne bo dovolj, ali bo potreben rebalans in kdo bo za to odgovarjal.

"Novi vladi bomo na računu pustili približno 1,5 milijarde evrov, da ne bo treba takoj po nastopu mandata začeti iskati finančnih virov na trgu," je v odgovoru dejala premierka.

Zadolžitev za skoraj 12 milijard
Država se je lani in letos skupaj zadolžila za 11,9 milijarde evrov, od tega je bilo približno tri milijarde evrov namenjenih za sanacijo bank. Največji del bančne luknje je po besedah premierke nastal v času, ko je bil na čelu vlade SDS z Janezom Janšo. "Te tri milijarde boste tako ali drugače morali prevzeti na svoj hrbet," je poslanki SDS-a odgovorila Alenka Bratušek.

Kot je pojasnila, je bilo 5,1 milijarde evrov namenjenih za odplačilo glavnic za posojila iz preteklih let, dve milijardi evrov pa za obresti za posojila iz preteklih let. "Tudi teh 7,1 milijarde evrov boste težko obesili na vlado Alenke Bratušek," je dejala. Sanacija bank je bila po njenih besedah sicer začrtana in izvedena po poti, ki jo je začela in začrtala prejšnja vlada.

Dodala je, da je bilo 500 milijonov evrov od lanskega dodatnega zadolževanja res namenjeno ohranjanju socialne države in pravic. "Verjamem pa, da imamo na to različne poglede," je dejala.

Povprečna obrestna mera letos izdanih vrednostnih papirjev je bila, kot je dejala Bratuškova, 3,21-odstotna. "To je približno toliko, kot bi nas stalo oziroma po kolikor bi dobili posojila v programu, ki ste ga želeli naši državi," je dejala.

"Še vedno je bila vaša vlada tista, ki je najdražje zadolžila našo državo," je v odgovoru Tomčevi dodala premierka.

"Čufer ni govoril v nasprotju s stališči Slovenije"
Vprašanje iz vrst koalicije je pripadlo Matevžu Frangežu iz SD-ja. Zanimalo ga, kako je mogoče, da je minister za finance Uroš Čufer, ki opravlja tekoče posle, na zadnjem zasedanju Sveta EU-ja za gospodarstvo in finance v povezavi z uvedbo davka na finančne transakcije zastopal stališče, ki se bistveno razlikuje od stališč, ki jih je potrdil DZ.

Minister ni govoril v nasprotju s stališčem Slovenije, je dejala premierka. Spomnila je, da je Slovenija v svojem stališču podprla uvedbo davka na finančne transakcije s široko davčno osnovo in nizko davčno stopnjo, pri čemer si prizadeva za takšen sistem davkov, ki bo čim manj administrativno obremenjujoč za zavezance in preprost za pobiranje.

"Široka davčna osnova, nizka stopnja in enostavnost," je dejala, zadnji predlogi pa gredo po njenih besedah v nasprotno smer. Po oceni Davčne uprave RS in finančnih institucij naj bi Slovenija od teh pobrala približno tri milijone evrov, medtem ko naj bi stroški uvedbe tega davka znašali dva milijona evrov.

60 milijonov od dveh davkov
Alenka Bratušek je pripomnila, da imamo v Sloveniji tako davek na bilančno vsoto bank kot tudi davek na finančne storitve. "Ta dva skupaj dasta bistveno večji učinek, kot bi ga v tej prvi fazi zelo zožana davčna osnova in visoki administrativni stroški lahko prinesli," je dejala. Od davka na finančne storitve po njenih besedah letno poberemo okoli 40 milijonov evrov, od davka na bilančno vsoto bank pa okoli 20 milijonov evrov.

Frangeža je zanimalo še, kako je lahko ekipa Alenke Bratušek v dveh različnih časovnih obdobjih "radikalno drugače" izračunala izkupiček davka na finančne transakcije. Lani je izkupiček za Slovenijo ocenjevala še na deset milijonov evrov, zdaj pa na tri milijone evrov, je spomnil.

Bratuškova domneva, da sta za razliko kriva 15-odstotni padec poslovanja oz. prometa z vrednostnimi papirji in 75-odstotni upad prometa z izvedenimi finančnimi instrumenti.