Prijava škode se je sicer popisovala po vojni, na osnovi tega popisa, v katerem je škoda ovrednotena v takratnih dinarjih, pa je v okviru predloga zakona določena evrska protivrednost. 100 dinarjev takrat prijavljenje škode tako po predlogu zakona znaša 2,609 evra.

Največ premoženja so izgubili slovenski izgnanci in begunci, zato ni res, da so največji oškodovanci cerkvene inštitucije, je poudarila predsednica Društva izgnancev Slovenije. Prav zato je društvo predlagalo, da naj se pravne osebe iz zakona izloči, kar naj bi jim, po besedah Žnidaršičeve, nedavno obljubil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.

Izgnanci in begunci so po besedah Žnidaršičeve izgubili vse premično premoženje, okupatorji pa so pogosto uničili tudi gospodarsko opremo in nepremičnine. Dodaja, da se nobena vlada reševanja tega vprašanja ni lotila resno in da se zdaj, ko je predlog zakona končno v javnosti, spet pojavljajo nasprotovanja. "Ogorčeni smo, da temu zakonu najbolj nasprotujejo tisti, ki smo jim že pred desetletjem zbrali vse podatke, da bi lahko po osamosvojitvi Slovenije sprejeli zakon o gmotni škodi," pravi Žnidaršičeva.

Vojna odškodnina je bila natančno določena
Vojna odškodnina je bila sicer natančno določena v okviru mirovnih konferenc. Nemčija bi tako tedanji Jugoslaviji morala plačati 36 milijard ameriških dolarjev, Italija 125 milijonov dolarjev in madžarska 85 milijonov dolarjev. Madžarska je svoje obveznosti poravnala, z ozimskimi sporazumi pa je bilo vprašanje vojne škode z Italijo končano.

Z Avstrijo je bil sklenjen sporazum kompenzacije v obliki premoženja avstrijskih in nemških državljanov. Nemčija je plačala le 2 odstotka vojne škode, je dejala Žnidaršičeva, od tega pa je Slovenija prejela gospodarsko pomoč v znesku 330 milijonov takratnih nemških mark in ugodno posojilo v znesku 160 milijonov mark.

Kar se tiče fizičnih oseb, je le 53 Slovencev prejelo odškodnine zaradi posledic medicinskih poskusov, ostalo pa se je vložilo v razvoj Tam-a, IMV-ja, Litostroja, Belinke, tovarno igel v Kobaridu, devizno likvidnost, elektrogospodarstvo in drugam.

Izgovori strank niso tehtni
V DIS-u so ogorčeni, ker nekatere politične stranke proti zakonu nasprotujejo z izgovori, da nimajo podatkov o številu in obsegu vojne škode in naj se z zakonom ne hiti. Žnidaršičeva poudarja, da so sami zbrali vse podatke, glede hitenja pa odgovarja: "Kakšno hitenje je to, da čakamo na vojno škodo 63 let! Med tem je umrlo 64.560 izgnancev in beguncev. Živih nas je le še 15.400."

Aleksandra K. Kovač