Takšne ekscese odločno obsojajo, so sporočili. Predsednik odvetniške zbornice Roman Završek je v izjavi za javnost sicer zapisal, da odvetniki kot varuhi človekovih pravic štejejo argumentirano kritiko delovanja sodstva in posameznih sodb za dopusten in legitimen odziv na ravnanje ene od vej oblasti. "Vendar žaljive in neargumentirane diskvalifikacije tako celotnega sodstva kot posameznih sodnikov niso primerne, temveč so škodljive in nevarne. Zato ni presenetljivo, da so mediji poročali celo o fizičnem napadu na sodnico, ki je prihajala v službo," je pojasnil.

Završek je zaskrbljen zaradi nazorske polarizacije med sodniki. Pozval jih je, naj ohranijo svojo dejansko nepristranost in tudi videz nepristranosti, kot jim ga nalaga kodeks. To pomeni, da mora sodnik tudi upoštevati, kako javnost doživlja okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom o njegovi nepristranosti, meni Završek.

Glede ravnanja odvetnikov pa je Završek zapisal, da zbornica vztraja pri spoštovanju načela kodeksa odvetniške poklicne etike, ki odvetnikom nalaga varovanje ugleda sodišč in izrecno prepoveduje dajanje žaljivih in omalovažujočih izjav o delu sodišč in njihovih odločitvah.

Kako kritizirati sodstvo?
Ali je v prizadevanjih za razveljavitev pravnomočne sodbe dovoljeno vse, tudi domnevno prirejanje dokumentov? Jolanda Lebar je za Radio Slovenija poročala, da so v teh prizadevanjih po trditvah pravnikov dovoljena vsa pravna sredstva, tudi protestiranje in kritiziranje. Črta pa se povleče pri žaljivosti in nasilju.

Nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm tako meni, da se sme sodnike in sodišča kritizirati, in to celo tako ostro kot politike, odklanja le fizično nasilje. "Druge oblike izražanja nestrinjanja so pa pač v skladu s svobodo javnega izražanja," je dejal Šturm.

Tudi Jernej Letnar Černič s Fakultete za državne evropske študije meni, da mora biti sodstvo podvrženo kritiki, saj črpa svojo legitimnost iz ljudstva. Aktualni dogodki so po njegovem mnenju odraz tega, da ljudje sodstvu ne zaupajo. Protesti pred sodiščem so legitimna pravica ljudi, opozarja.

Predsednica sodniškega društva Janja Roblek pa v protestih vidi obliko pritiska. "Zagotovo pa so takšni dogodki, ki se zdaj dogajajo pred sodiščem, svojevrsten pritisk ali pa celo onemogočanje dela sodstvu in sodnikom," še dodaja.

Da v teh protestih sodeluje tudi odvetnik, pa prispeva k eroziji in spodkopavanju ugleda sodstva, poudarja nekdanji sodnik in tožilec, zdaj odvetnik Boštjan Penko.