Ker so tudi centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih mamil zaradi ukrepov za zajezitev pandemije morali prilagoditi svoje delo, uporabniki mamil prejemajo predpisano terapijo na dom za daljše obdobje.

Kontrolnih terapevtskih pregledov in rednih kontrolnih urinskih testov na psihoaktivne snovi ne izvajajo, prav tako ne izvajajo osebnih obravnav oziroma se te izvajajo po telefonu.

Na splošno omenjeni centri opažajo, da so uporabniki bolj urejeni in da se uporaba psihoaktivnih snovi ni povečala. Opažajo pa porast strahu in tesnobe oziroma anksioznosti.

Mamila manj dostopna

Rast števila uporabnikov so zaznali v centru v Slovenj Gradcu, ključna razloga za to sta padec ponudbe na trgu mamil in prepoved gibanja v druge občine, piše v poročilu NIJZ-ja o stanju na področju mamil v času epidemije.

Večina nevladnih organizacij, ki skrbi za preventivo v okviru t. i. nizkopražnega programa, kjer odtegnitev od mamil ni pogoj za sodelovanje, izvaja terensko delo, dnevne centre pa so zaprli. Tudi dnevni in sprejemni centri nevladnih organizacij, ki izvajajo t. i. visokopražni program, ki zahteva vzdržnost od mamil, so zaprti, njihovi svetovalci pa so uporabnikom na voljo po telefonu, elektronski pošti, videopovezavah in na družbenih omrežjih.

Večina nevladnih organizacij je ohranila število uporabnikov, ponekod je to celo naraslo. V obeh programih pa se srečujejo s pomanjkanjem zaščitne opreme, kot so maske in dezinfekcijska sredstva, piše v poročilu.

Sorodna novica Novi koronavirus na ulici - kaj bo, ko zbolijo brezdomci?

Enake, le bolj izrazite težave

Kot ugotavljajo nevladne organizacije, ki izvajajo t. i. nizkopražni program, so uporabniki dobro seznanjeni z informacijami glede prenosa okužbe s koronavirusom in z zaščitnimi ukrepi. Zaradi zaprtja zdravstvenih domov in ukinitve javnega prometa pa imajo otežen dostop do zdravstvenih storitev in do nadomestne terapije.

Ponekod je več težav, tudi nasilja, v družinskem okolju.

Nevladne organizacije, ki izvajajo t. i. visokopražni program, poročajo o porastu števila uporabnikov, ki iščejo informacije za prvo socialno pomoč in glede zaposlitve, ter o večji potrebi po učni pomoči v programih za otroke in mladostnike.

Uporabniki se spopadajo s pomanjkanjem socialnih stikov in možnostmi za urejanje namestitev v zavodih ali stanovanjskega vprašanja, z ujetostjo v domačem okolju, naraščajo težave v odnosih in nasilje v družini, zaznati je večjo nervozo, strah pred prihodnostjo, tesnobo, negotovost in finančne težave.

"Večinoma gre za težave, ki so sicer že obstajale, so pa zaradi s pandemijo povezanih omejitev postale bolj izrazite. Težava je tudi, da se je za nekatere uporabnike reintegracija ustavila, preložila za nedoločen čas," piše v poročilu.

Centri za socialno delo pa imajo največ težav zaradi zastoja izvajanja različnih programov in sprejemov na zdravljenje. Uporabniki mamil se nanje obračajo predvsem zaradi uveljavljanja pravice do denarne socialne pomoči in drugih socialnih transferjev, kot so subvencija najemnine in boni za javno kuhinjo.