Z dijaki Nedo, Živo in Lukom z gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani smo se soočili z odvisnostjo, ki je marsikdo pri sebi sploh ne opazi – odvisnostjo od družbenih omrežij. Raziskave so pokazale, da se nam, ko dobimo sporočilo, aktivirajo isti deli možganov kot pri uživanju kokaina. Gre torej za drogo?

16-letna Živa iz Ljubljane je priznala: "Mislim, da sem, tako kot večina mladostnikov, odvisna od družabnih omrežij [...] Na mojem telefonu je aplikacija, ki meri čas, ki ga preživiš na družabnih omrežjih in drugih aplikacijah. Zadnjič sem pogledala in videla, da na družabnih omrežjih preživim veliko preveč časa. Bila sem zelo razočarana nad sabo. Sploh se ne zavedaš, koliko jih uporabljaš, dokler te telefon ne opozori, da je preveč."

Z dijaki pa smo govorili tudi o prepovedanih in dovoljenih drogah. Ko govorimo o odvisnost, načeloma najprej pomislimo na zasvojenost s prepovedanimi drogami. Ana Kralj iz prostovoljske neprofitne organizacije DrogArt je o sodobnih trendih uporabe povedala: "Zadnjih deset let opažamo predvsem ponoven prehod na klasična droge (kokain, heroin, amfetamini, MDMA ...). Če smo še pred nekaj leti govorili o novih sintetičnih drogah, jih danes skoraj ni več. Kvaliteta klasičnih drog je namreč tako narasla, da mladi in drugi uporabniki ne želijo več uporabljati drugih sintetičnih eksperimatalnih drog, ki so še bolj tvegane, saj pri njih ne poznamo učinkov na kratki ali dolgi rok."

Izkušnje kažejo, da večina ljudi, ki pridejo v stik z drogo, ne bo zapadla v odvisnost. Morda jo bodo nekaj časa uživali, toda tudi večina teh jo bo čez čas brez težav opustila. Če pa začnemo opažati naslednje znake, je čas za alarm: čas med uporabo postaja krajši (ne več le za konec tedna, ampak tudi vmes), navada postane sredstvo za "ubijanje" (mešati začnemo vse mogoče substance, da bi bil učinek večji), začnejo se večje težave doma in v šoli ali s policijo, prijatelji te začnejo opozarjati, da pretiravaš, zviša se ti toleranca, odmerki se povečajo, ko ne uporabljaš droge, razmišljaš o tem, kako in kdaj jo boš naslednjič uporabil.

"Definitivno imam sovrstnike, ki prekomerno uporabljajo alkohol in droge. Alkohol večinoma na zabavah, droge (marihuano) pa na dnevni ravni. Vidim pri bližnjih prijateljih, kako jih je to spremenilo. Opažam, da po daljšem času uporabe potrebujejo več časa, da odgovorijo na vprašanje, s težavo ostanejo zbrani, izgubijo fokus v življenju, v šoli," je povedala Živa.

18-letni Luka, ki prihaja iz Ribnice, pa pravi, da pri vrstnikih, ki uživajo konopljo in alkohol, ne opaža kakšnih posebnih težav doma ali v šoli: "Pri svojih prijateljih ne opažam težav s prekomerno rabo. Mislim, da vsi droge in alkohol jemljejo zgolj na zabavah. Bi pa postal pozoren, če bi opazil, da nekdo fizično potrebuje drogo [...] Menim pa, da s tršimi drogami začnejo eksperimentirati predvsem tisti, ki si želijo na vsak način izstopati. Alkohol, tobak in marihuana so namreč t. i. mainstream droge, tiste najbolj pogoste."

Raziskava v Sloveniji je pokazala, da je 84 odstotkov 15-letnikov že kdaj uporabilo tobak, alkohol in/ali konopljo. Luko je podatek presenetil, 16-letno Nedo iz Ljubljane pa ne. Pozna namreč mlajše od sebe, osnovnošolce, ki uživajo alkohol, tobak in konopljo ob koncu tedna: "Vedno, kadar prijatelje vprašam, zakaj kadiš marihuano, mi odgovorijo zgolj z vprašanjem: zakaj pa ne? Tukaj ni vprašanje volje, temveč preprosto trma, ki se mi ne zdi običajna za tako mlade osebe."

Kot so poudarili dijaki in tudi Ana Kralj, je dejstvo, da je odvisnost le simptom. Poiskati je treba vzrok. Odgovor na vprašanje, ali se bo pri kom razvila odvisnost ali ne, se vedno skriva nekje v ozadju. Izkušnje iz DrogArtove svetovalnice in rezultati raziskav so pokazali, da se težave začnejo doma ali v šoli, med vrstniki ali v ljubezni. "Ko zberemo vse dejavnike na kup, pripeljejo do tega, da mlad človek prvič seže po drogi. Poskuša najti način, da se reši iz te situacije, mogoče išče zabavo, da bi pozabil. In tu se potem začne. Treba se je vprašati: kakšne so težave doma, kakšne v šoli, kje tiči zajec?"

Ko nastopi zasvojenost, pa so uporabniki postavljeni še pred eno veliko oviro. Nerazumevanje družbe in bližnjih, obsojanje in predsodki. Odvisniki so v družbi stigmatizirani. Luka pravi, da se mu ob besedi narkoman v mislih najprej pojavi podoba brezdomca, človeka z ulice. Druga asociacija pa so prikriti odvisniki, morda ljudje na vodilnih položajih, ljudje, za katere na prvi pogled ne bi rekel, da imajo težave z drogami. V današnjem svetu je to v porastu, dodaja. Neda pa je še izpostavila, da se odvisnost pogosto povezuje z neko starejšo populacijo, a tukaj so tudi mladi, ki so že pri 17 letih odvisniki. "Odvisnost od drog ni značilna za določeno starost, prisotna je v vseh generacijah."

Ana Kralj z DrogArta pa je povedala: "Odvisniki, ki jih srečujem na DrogArtu ali na terenu, so zelo prijetni ljudje. Vsak s svojimi težavami, kot vsi ostali. Vsak jih rešuje na svoj način. Če mu pa lahko jaz kako pomagam in mu v kakšnem trenutku celo olajšam življenje ter ga počasi speljem na bolj zdrav način reševanja težav, bom pa zelo zadovoljna. To se mi zdi, je tisti način, ki bi spremenil stigmatizacijo, ki jo odvisniki nosijo. Poleg vseh osebnih težav se soočajo še z obsojanjem družbe in tako je še teže spremeniti svoje življenje. Najhuje je, da se po nekem času tudi odvisniki sami začnejo identificirati s to stigmo, da so 'đanksi', da smrdijo. Potem je še toliko teže spreminjati njihove navade."

Živa pa je po razmisleku dodala, da najbrž ravno obsojanje bližnjih potisne odvisnike še globlje v zasvojenost, saj se jim zdi, da je njihova podoba v očeh bližnjih za vedno zaznamovana z drogo.

Vsak izmed nas ima kakšno grdo navado, ki se ji le s težavo upre. Kadar gre za odvisnost od substance, je železna srajca še toliko tesnejša. Ne odrivajmo odvisnikov na rob družbe, ampak jim poskušajmo pomagati z veliko razumevanja in sočutja. Vsi, ki imate kakršno koli vprašanje o tej temi, se lahko obrnete na DrogArt; sprejeli vas bodo brez predsodkov in vam pomagali najti pot iz začaranega kroga odvisnosti.