Raziskava Ogledalo Slovenije, ki jo vsakih nekaj mesecev izvaja agencija Valicon, meri zadovoljstvo prebivalcev s splošnim stanjem v Sloveniji, pričakovanja o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti ter zaupanje v institucije in poklice.

Zaupanje merijo na štiristopenjski lestvici (od "sploh ne zaupam" in "bolj ne zaupam", do "bolj zaupam" in "zelo zaupam"), stopnjo zaupanja pa dobijo z izračunom razlike med prvima dvema in drugima dvema odgovoroma.

Najbolj zaupanja vredna institucija po podatkih raziskave ostajajo mala slovenska podjetja, stopnja zaupanja je rahlo višja kot v zadnjem merjenju oktobra lani, to je 65, navajajo pri Valiconu in dodajajo, da tudi na drugem in tretjem mestu ni sprememb (na drugem mestu je civilna zaščita, s stopnjo zaupanja 53 (+3), na tretjem pa "podjetje, organizacija, v kateri delujete" s stopnjo zaupanja 44 (-1)).

Na četrtem mestu so tokrat velika slovenska podjetja (22, +1), ki so pridobila dve mesti predvsem na račun padca zaupanja v spletne trgovine (19, -5) in v šolstvo (16, padec -9), ki sledita na petem in šestem mestu. Zaupanje v šolstvo se je od lanskega marčevskega merjenja prepolovilo s 33 na 16 in se izenačilo z zaupanjem v trgovine in trgovska podjetja, razlagajo v Valiconu.

Na lestvici zaupanja nato sledijo zdravstvo, policija in vojska. "Vojska je glede na predhodno meritev oktobra lani nekaj zaupanja izgubila, medtem ko sta si tako policija kot zdravstvo povrnila del zaupanja, izgubljenega lani jeseni, a sta še kar daleč od zaupanja, ki sta ga uživala v istem obdobju lani," podatke primerjajo pri agenciji.

Med institucijami z negativno stopnjo zaupanja (to pomeni, da je tistih, ki jim ne zaupajo več kot tistih, ki jim), je najvišja rast zaupanja predsedniku republike (+14) ter bankam (+13). Predsednik republike je s tem pridobil štiri mesta in je zdaj na 16. mestu s stopnjo zaupanja -25, kar je še daleč od najvišje vrednosti, to je +13 v prvi polovici leta 2014. Banke pa so z omenjeno rastjo dosegle najvišjo stopnjo zaupanja, odkar pri Valiconu izvajajo raziskavo (decembra bo minilo 10 let od prve meritve), zdaj znaša -6. Za primerjavo: v prvi meritvi konec leta 2012 so imele banke izrazito negativno stopnjo zaupanja, -58. Relativno visoko rast dosega tudi predsednik vlade (+8), s čimer se je stopnja zaupanja v to institucijo vrnila na raven izpred enega leta, to je -56.

Največji padec zaupanja je tokrat zaznan pri RTV Slovenija, ki je izgubila 24 točk, stopnja zaupanja je -38, kar je podobno nizko kot leta 2019 (takrat -34). Najvišjo stopnjo zaupanja je RTV Slovenija imela lani spomladi, ko je znašala -4. Občuten padec sicer zaznavajo še predsednik parlamenta (stopnja zaupanja -51, padec -13), mediji (stopnja zaupanja -2, padec -10), ter po daljšem obdobju rasti tudi sodišča (stopnja zaupanja -31, padec -8), s čimer se zaupanje v sodišča vrača na raven iz junija 2020. "Stopnja zaupanja v medije je s tem padcem dosegla najnižji rezultat v zadnjih desetih letih, mediji so se s tem izenačili s cerkvijo, ki sicer zaznava minimalno pozitivno spremembo (+2)," pravijo pri Valiconu.

Popolnoma na dnu lestvice zaupanja so objave na družbenih omrežjih, ki so jih v meritev prvič vključili v meritvi lani jeseni, s stopnjo zaupanja -77, še tri točke manj kot pred pol leta. Na dno lestvice so "tradicionalno prikovane institucije izvršne in zakonodajne veje oblasti, od spodaj navzgor so to Državni zbor RS (-63), stranke vladne koalicije (-61), vlada (-58) ter predsednik vlade (-56)".

Kot še kaže raziskava Ogledalo Slovenije, tudi pri poklicih vrstni red povsem na vrhu ostaja nespremenjen: najbolj zaupanja vredni ostajajo gasilci (91, +2), takoj za njimi in pred medicinske sestre pa se uvrščajo reševalci (nujna medicinska pomoč), ki so bili v meritev prvič uvrščeni oktobra lani, z le dvema točkama zaostanka. Na četrto in peto mesto se umeščajo znanstveniki oz. (mali) podjetniki. Mesti na lestvici so zamenjali zdravniki in učitelji (zaupanje v zdravnike je po občutnejšem padcu lani oktobra zrastlo za sedem točk (49), zaupanje v učitelje pa je že drugič zapored padlo, tokrat za pet točk, na 38.

Najobčutnejši padec med poklici tokrat zaznavajo raziskovalci javnega mnenja (stopnja zaupanja -16, padec -11) ter javni tožilci (-34, padec -10). Na dnu lestvice poklicev so prikovani "politiki na splošno", (stopnja zaupanja je -84, kar je pet točk več kot pred pol leta). Mesto pred njimi so vladni ministri (-65, +3), še mesto višje državni uradniki (-54, -2). Peterico poklicev z dna lestvice tvorijo še duhovniki (-48, +2) ter direktorji (-41, -4). Bolj opazen, a ne občuten padec zaupanja, so med poklici z negativno stopnjo zaupanja v zadnjega pol leta doživeli še sodniki (-26, -6), TV-voditelji (-30, -6), odvetniki (-32, -6) in novinarji (-34, -5).