V poslanskih skupinah SNS-a in SLS-a tako menijo, da bi lahko privarčevali še več, v največji opozicijski poslanski skupini pa so prepričani, da je dokument povsem neaktualen.

SDS: Rebalans pokojnik, ne pa novorojenec
"Danes govorimo o pokojniku, ne pa o novorojencu," je stališče poslanske skupine SDS-a do predlaganega rebalansa predstavil Andrej Vizjak. Po objavi podatka, da bo Slovenija letos zaznala skrčenje obsega BDP-ja za štiri odstotke, so se namreč zadeve tako drastično spremenile, da ne more veljati noben del proračuna več. DZ bi moral zato obravnavo te točke prestaviti, vlada pa pripraviti ustrezna dopolnila, je poudaril Vizjak.

Bogdan Barovič (SNS) je na drugi strani opozoril, da se z rebalansom sicer zmanjšujejo sredstva urada predsednika vlade in DZ-ja, da pa si druge državne službe zvišujejo plače in materialne stroške. "Če varčujemo, varčujemo vsi," je opozoril in pozval k sprejetju dopolnila za oz. znižanja materialnih stroškov vseh proračunskih uporabnikov za deset odstotkov.

SLS: Nujen nov rigorozen rebalans
Da rebalans ni varčevalen, je menil tudi Radovan Žerjav (SLS). Zato je zadovoljen, da bo vlada kmalu pripravila že nov rebalans, ki naj prinese rigorozno varčevanje na področju javne porabe in na tej osnovi pomoč gospodarstvu.

Nasprotno se poslanski skupini LDS-a zdi obravnavani rebalans ustrezen odgovor na težave, ki jih prinašata finančna in gospodarska kriza, je dejal Borut Sajovic. "Verjamemo, da bo vlada našla prave odgovore tudi na to, kako v danih razmerah ohraniti največji možni obseg gospodarske aktivnosti podjetij," je stališče SD-a predstavil Anton Rop ter pojasnil, da so zato potrebni novi ukrepi, nove ideje in tudi nov rebalans.

Zares: Kritika, ker prejšnja vlada ni varčevala
V poslanski skupini Zaresa so kritični do prejšnje vlade, ki med konjunkturo ni varčevala in tudi ni ničesar privarčevala. Še več, spodbujala je zadolževanje in nerazumne investicije, je dejala Cvetka Zalokar Oražem. Glede na spremenjene gospodarske razmere je rebalans vsekakor nujen in boljši od veljavnega proračuna, je poudarila. V poslanski skupini DeSUS-a so zadovoljni, da se z rebalansom sredstva za gospodarstvo povečujejo na vseh ravneh, prav tako jih veseli, da je vlada pokazala posluh za študente, okolijsko problematiko ter vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti. Razočarani pa so, kot je dejal Franc Žnidaršič, glede t. i. draginjskega dodatka za upokojence, saj so pričakovali, da ga bo vlada vključila v svoj program za leto 2009.

Lazslo Göncz je v imenu poslanske skupine narodnih skupnosti pozval k sprejemu dopolnil, s katerimi bi zagotovili osnovna sredstva za izvajanje dejavnosti narodnostnega RTV programa ter edinega madžarskega tednika.

Pahor: Ukrepi bodo pozitivni za rast gospodarstva
Ob predstavitvi predloga rebalansa proračuna v državnem zboru je premier Borut Pahor dejal, da se proračunski odhodki povečujejo za 17 odstotkov v primerjavi z letom 2008. Največ, za 182 odstotkov, se povečujejo sredstva za področje trga dela in delovnih razmer, sledi gospodarstvo s 138 odstotki, področje znanosti in tehnološkega razvoja bo imelo 70 odstotkov več sredstev, izobraževanje pa devet odstotkov.

Ukrepi bodo po Pahorjevih besedah pozitivno vplivali na rast gospodarstva, prav tako pa bodo imeli ugodne kratkoročne in dolgoročne učinke, pri čemer pa vlada za zdaj ni želela posegati v naložbe, ker naj bi bile pomembna spodbuda za gospodarstvo. Cilji vlade naj bi tako bili okrepitev gospodarske rasti, ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest ter namenjanje posebne pozornosti za socialno občutljivost. Pahor je zato zagotovil, da bo vlada storila vse, kar bo potrebno, da bo krize čim prej konec in da bomo iz nje vsi skupaj izšli močnejši.

V pripravi že nov rebalans v primeru še nižjega BDP-ja
Že za prihodnji teden je napovedal, da se bo sestala protikrizna skupina ministrov in začela pripravljati nov sveženj ukrepov za premagovanje krize. Napovedal je, da bodo ukrepi praktične narave, hkrati pa bodo odsevali vizijo, ki jo ima vlada za Slovenijo v prihodnosti. Medtem vlada že pripravlja nov rebalans za primer, da se bo obseg BDP še zniževal.

Primanjkljaj čez milijardo evrov
Finančni minister Franc Križanič je pojasnil, da se z rebalansom za letos načrtovani proračunski primanjkljaj prihodki zmanjšujejo za dobre 204 milijone evrov, na 8,78 milijarde evrov, medtem ko se odhodki povečujejo za nekaj več kot 804 milijone evrov, na 9,92 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako namesto predvidenih 125 milijonov evrov znašal krepko milijardo evrov, oziroma 2,94 odstotka BDP-ja. Skupen javnofinančni primanjkljaj pa bo okoli 3,4 odstotka BDP-ja.

Na prihodkovni strani se najbolj zmanjšujejo pričakovani davčni prilivi, ob čemer je Križanič izpostavil dohodnino in davek od dohodkov pravnih oseb, po drugi strani pa se najbolj povečujejo prilivi od trošarin.

B. K. / M. N.