Poslanci Branko Grims (SDS), Gvido Kres (SLS), Zmago Jelinčič (SNS) in nepovezani poslanec Andrej Magajna so na novinarski konferenci spregovorili o razlogih za predlog sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Predlagajo uvedbo t. i. referendumskega dneva, na katerega bi bili izvedeni vsi referendumi v tekočem letu. S tem naj bi predvsem znižali stroške izvedbe referendumov. Kot je pojasnil Grims, ostro nasprotujejo kakršnemu koli omejevanju ali celo ukinitvi referendumov, kar po njegovih besedah želi doseči vladajoča koalicija.

"Referendum edina učinkovita oblika dejanskega omejevanja oblasti"
Pojasnil je, da je po mnenju stroke v proporcionalnem volilnem sistemu in parlamentarni državni ureditvi referendum edina učinkovita oblika dejanskega omejevanja oblasti, saj je vsaka večina v vladi utemeljena na večini v parlamentu, zaradi česar ta pogosto deluje kot podaljšana roka vlade. "Zaradi tega v SDS-u ne bomo privolili v nobeno omejevanje pravice do referenduma, saj bi s tem izničili eno temeljnih demokratičnih vrednot, na katerih je omejena ta država, saj je nastala na osnovi referendumske odločitve," pojasnjuje.

"Koalicija bi najraje sama odločala, kaj se sme in kaj ne"
Jelinčič je povedal, da poskuša zdajšnja "liberalna novokomunistična" oblast prepovedati vsako obliko demokratičnega izražanja. Trdi, da bi koalicija najraje sama odločala, kaj se sme in kaj ne, o referendumih, če bi že kakšnega imeli, pa bi se dogovorili z ustavnim sodiščem, da enostavno prepove določene teme, o katerih se ne sme imeti referenduma. To je po njegovem skregano z osnovami demokracije.

Magajna je izpostavil, da ga preseneča, da prihajajo nasprotniki združevanja referendumov iz krogov nekdanjega ZSLS-ja, ki je bil na ravni zveznih civilnih iniciativ in pobud. Pravi, da so se danes že nekoliko ostareli ZSMS-jevci transformirali v nasprotnike referendumov. Napoveduje, da bodo v primeru uveljavitve kvoruma stranke nagovarjale državljane k neudeležbi na referendumu.

"Cilj tega zakona predvsem racionalizacija"
"V SLS-u ocenjujemo, da je cilj tega zakona predvsem racionalizacija, zato tudi podpiramo uvedbo referendumskega dne, na katerem bi se lahko eventualno odločalo o več vprašanjih. Ob zmanjšanju stroškov izvedbe, bo prišlo tudi do zmanjšanja stroškov referendumske kampanje in do težjega dela politikov, saj bomo morali bistveno več znanja vložiti v to, da prepričamo ljudi," je sklenil Kres.

Potrč: Ljudje podpirajo spremembe referendumske ureditve
Svoje stališče do sprememb referendumske ureditve so predstavili tudi koalicijski poslanci Miran Potrč (SD), Tadej Slapnik (Zares) in Anton Anderlič (LDS).

Kot pravi Potrč, se zavedajo, da resne spremembe tega področja ni mogoče izvesti brez spremembe ustave. Za spremembe referendumske ureditve imajo po njegovih besedah podporo ljudi, kar naj bi pokazale javnomnenjske ankete. Potrč je pojasnil, da cilj sprememb, ki jih predlaga opozicija, ni izboljšanje referendumske ureditve, temveč predlaganje boljših rešitev, na katere bi se lahko opozicija pozneje sklicevala in zavajala s polresnicami. "Njihov predlog ne odgovarja na bistvena vprašanja in ne povedo, da pomeni prelaganje referendumske odločitve na en dan v letu odlaganje že sprejetega zakona in njegove uveljavitve tudi za celo leto," dodaja.

Slapnik za naknadni razveljavitveni referendum
Slapnik je poudaril, da bi predlagatelji, če bi razmišljali iskreno, uvedli naknadni razveljavitveni referendum, kar pomeni, da bi vsak zakon, ki bi bil sprejet, veljal in da bi ob določenem dnevu nato o njem odločali državljani. "Vsaka drugačna sprememba v smeri referendumskega dne je dejansko blokada državnega zbora," opozarja. Končni cilj sprememb bi po njegovem mnenju moral biti ta, da se razpis referenduma omogoči izključno državljanom.

"DZ ima obvezo, da pogleda, kaj ne sodi na referendum in je škodljivo za državo"
"Državni zbor ima obvezo, da v referendumski ureditvi pogleda, kaj je tisto, kar bi morali v zakonu o referendumu in ustavi določiti, da ne sodi na referendum in je škodljivo za državo in državljane. Prav bi bilo, da se to zapiše in reče, npr. o davkih, proračunu in drugih stvareh ni mogoče razpisati referenduma, saj je gotovo, kakšen rezultat bi dobili," je pojasnil Anderlič.