V Cankarjevem domu je potekala osrednja državna slovesnost, na kateri je bil prisoten državni vrh na čelu s predsednico republike Natašo Pirc Musar. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Robert Golob.

Golob: Spremembe na bolje niso lahke, a bomo pri njih vztrajali

Golob je v nagovoru spomnil, da je bil v času plebiscita "mlad idealist", a ne tako mlad, da ne bi mogel voliti, zato se je odpravil na volišče in izbral samostojno državo. A veselju so sledili težji časi. Pot do tja pa ni bila lahka, vodila je čez osamosvojitveno vojno in "katastrofalno tranzicijsko krizo, ki je razbila družine in uničila življenja". Takrat je bilo 150.000 ljudi brez služb, kar je danes nepredstavljivo, je spomnil Golob. A obenem je poudaril: zdržali smo in se počasi prebili čez krizna leta.

Zagotovil je, da bo njegova vlada pripravila državo na naslednjo potencialno krizo. "Težki časi prihajajo," je dejal zbranim. Po njegovih besedah nam geopolitične razmere niso naklonjene, tresejo se globalni trgi, in Slovenija bo v prihodnjem letu najverjetneje "deležna udarcev". Če bo v mednarodnih odnosih in krhkih mednarodnih trgih "zima", kot se je izrazil Golob, bo vlada storila vse, da bo gospodarstvo "dobilo dobro obleko" v obliki "smiselnih ukrepov".

Obenem bo vlada vztrajala pri uravnoteženi proračunski porabi, je zagotovil premier. Denarja ne bo zapravljala za "deljenje bombončkov"oziroma nabiranje glasov za ceno javnofinančnega zdravja.

Napovedal je vztrajanje pri reformah: "In tako kot nam v devetdesetih letih ni bilo žal, da smo šli na plebiscit, tako bomo tudi zdaj šli naprej." Spomnil je, da je njegova vlada izpeljala plačno reformo, in zagotovil, da bo vztrajala pri plačni, zdravstveni reformi in tudi pri vseh ostalih napovedanih spremembah.

Vnovič je napovedal tudi sredstva za raziskave. "Nikoli nam ne bo žal niti enega samega evra, ki ga bomo vložili v slovenski talent. Talenta imamo ogromno, toliko, da se čudi in nam ga zavida ves svet," je optimističen.

Hkrati pa je bil oster do zaničevanja Slovenije, teptanja njenih temeljnih institucij in trditev, da klavrno propadajo šolstvo, zdravstvo, sociala. Kot je opozoril, gre za sisteme, v katerih na tisoče ljudi trdo dela dan za dnem.

A eno je po Golobovih besedah kritičnost, drugo so zmerljivke. In slednje ga jezijo. "Zaradi prejšnjih generacij, ki so to državo sanjale in gradile, zanjo dale ugled, zdravje, tudi življenje, in zato, ker te zmerljivke preprosto niso resnične," je poudaril.

"Slovenija ni idealna država, ker take ni. Je pa edina naša. Od Hodoša do Pirana, od Črnomlja do Kranjske Gore. Gradimo jo skupaj. Gradimo jo spoštljivo in odgovorno. Imejmo jo radi. In imejmo radi drug drugega," je pred dnevom samostojnosti in enotnosti pozval predsednik vlade.

Ob koncu je državljanom vesel in blagoslovljen božič. "In naj bo leto 2025 ena sama vztrajna, pogumna, radodarna, ponosna pot na bolje," je sklenil Golob.

Slavnostnemu nagovoru premierja je sledil umetniški del proslave, ki je bil tokrat v znamenju oddaje Izštekani na Valu 202, ki jo pripravljajo njeni ustvarjalci na čelu z avtorjem in voditeljem oddaje Juretom Longyko. Nastopajočim se je v večini točk pridružil tudi godalni orkester Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Podobno kot se glasbeniki v omenjeni oddaji podajo na pot v neznano, ki sprva vodi stran od sebe, v opuščanje starih konceptov in preseganje svojih omejitev, nato pa se vrnejo prerojeni, bolj živi, bolj sami svoji, smo se tudi Slovenci pred dobrimi tremi desetletji izštekali kot narod, so ob napovedi proslave zapisali na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom). "Izštekani so pričakovanje nepričakovanega. Hoja po neuhojenih poteh. Ustvarjanje novega na temeljih preizkušenega. So prispodoba drugačnega, boljšega sveta," so dodali.

"Plebiscitarno enotni smo se podali v neznano, s stvaritvijo samostojne države smo zgodovinsko presegli sami sebe. Se prerodili kot nacija," so zapisali. To so sporočila, ki jih je v kratkih filmskih portretih zajel tudi režiser Klemen Dvornik.

Državne proslave so se udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, predsednik DS-ja Marko Lotrič, predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin in predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Prisotnih je bilo tudi več članov vlade in poslancev DZ-ja ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja. Proslave so se udeležili tudi bivši predsedniki republike Milan Kučan, Danilo Türk in Borut Pahor.

Predsednica DZ-ja: Duh enotnosti dragocena dediščina

Še pred tem se je na slavnostni seji zbral državni zbor. Zbrane je nagovorila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.

Slovenija se bo v prihodnjih dneh spominjala dogodkov izpred 34 let, ki so tlakovali pot k nastanku in mednarodnemu priznanju samostojne in neodvisne države. Četudi so bili časi težki in so zahtevali žrtve, pa so pomenili preporod slovenske samobitnosti, poguma in narodnega zanosa, je dejala predsednica DZ-ja.

Prepričana je, da državni praznik opominja, kako ključna je bila enotnost v času, ko je bil narod pred največjo preizkušnjo. Tedaj so skupaj stopile različne družbene in politične skupine, ki so premagale medsebojne razlike in se osredotočile na skupen cilj. K temu je pozvala tudi tokrat. Ocenila je, da mora Slovenija kljub razlikam ostati povezana in močna, saj bo le tako mogoče zagotoviti blaginjo državljanom, Slovenijo pa ohraniti kot "oazo miru v tem na več ravneh podivjanem svetu".

Ta se namreč po njenih besedah dandanes z divjanjem vojn, vnovičnimi genocidnimi dejanji in podnebnimi spremembami bliskovito spreminja. Velika skrb je po njenih besedah tudi "ponoven vzpon idej dveh najstrašnejših ideologij v zgodovini človeštva po evropski celini". Kot je dejala, je ponosna, da je DZ temu rekel ne, s čimer je spomnila na sprejem novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje poveličevanje nacizma in fašizma.

Nadalje se je obregnila tudi ob kritike, ki so v zadnjem tednu letele nanjo in njeno delo na čelu DZ-ja. Kot je poudarila, nihče ni dolžan stoično prenašati ponižujočega, žaljivega in sovražnega govora. "Nismo se borili za to, da bomo v domovini poslušali sovražne govore, ki spodkopavajo našo pravno državo in ustavno ureditev. Kajti sovražni govori se lahko hitro spremenijo v dejanja, dejanja pa v tragedijo neslutenih razsežnosti," je poudarila.

Zato je po njenih besedah pomembno, da kljub močnim čustvom, s katerimi je mogoče spretno manipulirati, ostanemo občutljivi na podpihovanje sovraštva ter zaničevanje neodvisnih organov in institucij.

Zbrane je pozvala k izboljšanju, bolj strpnemu in prijaznemu koščku sveta, da se bodo vsi počutili svobodni in varni. "To dolgujemo sebi, prednikom in svojim otrokom. Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa ustvarjamo prihodnost in s svojim zgledom pokažemo, da lahko majhen narod naredi velike stvari."

Dan samostojnosti in enotnosti naj bo tako po besedah Klakočar Zupančičeve ne le spomin na preteklost, ampak tudi priložnost za premislek o sedanjosti in prihodnosti, za ponovno zavedanje vrednot, na katerih temelji država in odgovornosti do prihodnjih generacij.

Državljanom je zaželela, da prihajajoči državni praznik preživijo s ponosom in optimizmom za prihodnost. "Naj bo to dan, ko se zavedamo, kako dragocena je naša samostojnost in kako pomembno je, da ostanemo enotni," je dejala. Zbranim pa je na srce položila tudi željo, da bi bile tudi prihodnje generacije ponosne, kot so sedanje, na tiste, ki so za domovino dali največ, kar so imeli – svoje življenje. "Njim in ne politiki gre namreč največja zasluga za to, da praznujemo dan samostojnosti in enotnosti," je še poudarila.

Zbrani na slavnostni seji

Slavnostne seje so se ob poslancih udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik DS-ja Marko Lotrič, predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin in predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Prisotnih je bilo tudi več članov vlade, tudi tokrat pa med njimi ni bilo premierja Roberta Goloba, ki bo sicer slavnostni govornik na večerni državni proslavi. Seje DZ-ja so se udeležili tudi nekdanji predsedniki republike, Milan Kučan, Danilo Türk in Borut Pahor, več nekdanjih predsednikov DZ-ja, diplomatski zbor ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja.

V kulturnem programu slavnostne seje sta nastopila Manca Izmajlova in Benjamin Izmajlov.

Urška Klakočar Zupančič je že popoldne v DZ-ju gostila sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo.

Pomen praznika

Z dnevom samostojnosti in enotnosti zaznamujemo dogodke 26. decembra 1990, ko je takratna slovenska skupščina razglasila rezultate plebiscita, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev izreklo za odcepitev Slovenije od tedanje Jugoslavije. Sam plebiscit je bil sicer izveden tri dni prej, 23. decembra pred 34 leti.

Po razglasitvi rezultatov so stekli vsi formalni postopki za nastanek samostojne države. Slovenska skupščina je ključne osamosvojitvene dokumente, Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti, sprejela 25. junija 1991. Vsako leto zato na ta dan praznujemo dan državnosti.