Vlada na včerajšnji seji ni podala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijskem letu 2021/2022. Zakon o visokem šolstvu sicer določa, da morajo visokošolski zavodi razpise za vpis objaviti najmanj šest mesecev pred začetkom študijskega leta, torej najpozneje 1. aprila. Vendar pa se čas kljub temu izteka, saj rokovniki prijavno-sprejemnega postopka rok objave razpisa za vpis določajo okoli 1. februarja.

Rektorji javnih univerz presenečeni nad vladnim odlaganjem

Preložitev podaje soglasja vlade k razpisu za vpis v študijske programe v prihodnjem študijskem letu je negativno presenetila rektorje vseh štirih javnih univerz, so ti pojasnili po današnji rektorski konferenci. Kot je povedal predsedujoči rektorski konferenci Zdravko Kačič z mariborske univerze, je na 1. februar vezan celoten vpisni proces.

Poudaril je, da morajo imeti študenti dovolj časa na voljo za odločitev o tem, na kakšen študij se bodo vpisali, zato lahko kakršno koli zamikanje tega datuma, tudi če za to obstajajo pravne podlage, neposredno škoduje celotni generaciji maturantov.

"Ti se že tako spopadajo z zelo stresnimi razmerami, ko morajo šolanje na srednjih šolah zaključevati s številnimi odprtimi vprašanji glede mature. Zdaj pa so soočeni še s tem, da jim na informativnih dnevih ne bomo mogli predstaviti vseh ključnih informacij, da bodo sploh lahko računali s tem, ali se bodo lahko vpisali na želeni študijski program ali ne, ker ne vemo, koliko razpisnih mest bomo lahko razpisali," je pojasnil Kačič.

Časopis Dnevnik je ob tem danes objavil oceno rektorja ljubljanske univerze Igorja Papiča, da bi ta vladna poteza lahko imela resne posledice, saj da bi bil lahko ogrožen vpis celotne generacije na fakultete. Da je ogroženo tekoče vpisovanje na fakultete za letošnjo generacijo, so v sporočilu za medije opozorili tudi v Alternativni akademiji.

Pozivom sta se pridružila tudi rektorica primorske univerze Klavdija Kutnar in prorektor za izobraževanje na novogoriški univerzi Mladen Franko.

"Rokovnik je bil objavljen že novembra. Usklajen je z rokovniki, ki veljajo za srednje šole in maturo, določeni so informativni dnevi. Z zamudo, čeprav zgolj nekajdnevno, bomo naredili problem celotni generaciji. Zato vlado pozivam k razumevanju," je dejala Kutnarjeva, ki je sicer vprašanja o vsem skupaj kot predsednica sveta za visoko šolstvo že v četrtek naslovila na generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča, a odgovorov še ni dobila.

Janša: Gre za strateške odločitve

Predsednik vlade Janša je na Twitterju zanikal, da bi bil vpis letos lahko ogrožen. Kot je navedel, je bilo gradivo predloženo šele pred nekaj dnevi in je strateške narave, pred vlado pa ga mora obravnavati pristojni odbor, ki za presojo potrebuje podatke o kadrovskih potrebah gospodarstva, javnega sektorja in države nasploh. S seznama vladnih gradiv v obravnavi je sicer razvidno, da je bil predlog razpisa med gradivi objavljen pred tednom dni.

Tudi na današnji novinarski konferenci je premier poudaril, da ne drži, da bi vlada zavirala soglasje k razpisu za vpis na fakultete. Pojasnil je, da vlada te točke ni obravnavala. Ministrstvo za izobraževanje je namreč gradivo poslalo pred nekaj dnevi in ni bilo časa niti, da bi ga obravnaval pristojni odbor vlade.

Ker predloga še niso obravnavali, ne vedo, ali je dober ali slab. Gre pa po Janševih besedah za strateške odločitve in "nima smisla, da se teh odločitev lotevamo tako, kot so se jih že včasih naši predhodniki v preteklosti in smo potem ustvarili na tisoče mladih brez možnosti zaposlitve tako v Sloveniji kot okviru skupnega evropskega trga".

Premier je napovedal, da bo vlada predlog obravnavala prihodnji teden. Je pa poudaril, da vpisna mesta na javnih fakultetah ne morejo biti neka zbirka želja tistih, ki te fakultete vodijo, ampak je to strateški razvojni dokument države, ki ga je treba jemati zelo resno. In v mandatih, ko je sam vodil vlado, so tako tudi ravnali. Po njegovih besedah nam nič ne pomaga, če v naše resolucije in evropske zaveze pišemo, da bomo postali digitalni, zeleni, napredni, inovativni, če ne omogočimo zadostnemu številu mladih, da se vpišejo na ključne poklice prihodnosti.

Sicer pa je, je še povedal Janša, ministrici za izobraževanje naročil, da razišče razloge, zakaj je bil na ministrstvo tako pozno podan predlog, in tudi sankcionira tiste, ki so za to odgovorni. Ministrstvo za delo pa mora do takrat, ko bo vlada dokument obravnavala, predstaviti potrebe slovenskega gospodarstva, javnega sektorja in države kot takšne po posameznih profilih.

Ministrstvo: Gradivo na vlado posredovano prepozno, da bi lahko obravnavo končali do 1. februarja

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so za STA pojasnili, da so gradivo za razpis na vlado posredovali 22. januarja. Po protokolu obravnave vladnih gradiv bo o gradivu, kot to velja za vsa vladna gradiva, obravnava najprej potekala na obeh vladnih odborih v torek, nato pa na seji vlade, so zapisali.

Kot pravijo, vlada vsako leto opravi obravnavo tega gradiva, "edina razlika letos je, da je bilo gradivo na vlado posredovano prepozno, da bi lahko obravnavo končali do 1. februarja".

ŠOS sklepa, da se bo spodbujal vpis na zasebne zavode

Potrebe trga dela so seveda eno izmed meril, ki jih je treba upoštevati pri pripravi študijskih programov in pri določanju vpisnih mest, vendar ne edino ali najpomembnejše, pa so v sporočilu za javnost opozorili v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS).

Menijo, da je vlada s tem "še dodatno otežila že tako zahtevno leto za vse dijake in študente". Razpis je bil namreč že usklajen med deležniki in ministrstvom za izobraževanje, a vlada kljub temu o njem ni odločala.

V ŠOS-u iz izkušenj sklepajo, da se bo omejevalo število mest predvsem na družboslovnih študijih na javnih univerzah in spodbujalo vpis na zasebne visokošolske zavode. To pa po njihovem mnenju nima učinka in ni povezano s potrebami trga dela.

Kot je na Twitterju objavil premier Janša, predlog razpisa največji delež vpisnih mest predvideva za področja umetnosti, humanistike in družboslovja, in sicer 39-odstotni. 37 odstotkov vpisnih mest je predvidenih za področja naravoslovja, tehnike in informacijsko-komunikacijske tehnologije, 10 odstotkov za področje zdravstva in sociale, sedem odstotkov za področje izobraževanja, šest odstotkov za področja transporta, varnosti, gostinstva in turizma ter osebnih storitev in dva odstotka za področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva.

Na Janševe besede, da vpisna mesta na javnih fakultetah ne morejo biti zbirka želja tistih, pač pa je treba zadostnemu številu mladih omogočiti, da se vpišejo na ključne poklice prihodnosti, rektorji odgovarjajo, da je to odvisno tudi od razpoložljivega kadra in infrastrukture fakultet, pa tudi, da je težko danes napovedati, kaj bodo poklici prihodnosti čez pet let, ko bodo letos vpisani študentje šli na trg dela.

O razpisu tudi parlamentarni državnozborski odbor

V Levici pa so medtem že napovedali sklic nujne seje odbora DZ-ja za izobraževanje na to temo.

"Nov dan, novo dno," je dogajanje v današnji izjavi za medije komentiral vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. Janša se je po njegovih besedah samovoljno odločil blokirati razpis, kar Vatovec označuje kot še enega od napadov na samostojne in neodvisne institucije. "Po novinarjih, pravosodju, kulturnikih, nevladnikih in policistih prihaja na vrsto univerza," je navedel.

Vodja poslancev LMŠ-ja Brane Golubović je potrdil, da bodo zahtevo sopodpisali, obenem pa dodal, da odločitev kaže na stihijsko delovanje vlade, ki se ne usklajuje in ni operativna.

Da bo narejena strateška analiza, kaj pravzaprav potrebujemo, je po mnenju Jerneja Pikala, nekdanjega šolskega ministra iz vrst SD-ja, "ekstremno slab in za lase privlečen razlog". Tega namreč ni mogoče narediti v enem tednu, poleg tega pa nihče ne ve, kaj bo na trgu delovne sile prihodnjih 40 let. "Vlada je imela eno leto časa, da bi naročila analize, pa še te analize bi bile zelo omejene v svojem dosegu," je pojasnil.

Tudi v SAB-u želijo pojasnila o razlogih za takšno odločitev in o morebitnih posledicah za izobraževalni sistem. Če bodo dobili možnost, bodo zahtevo za sklic seje sopodpisali, je napovedala vodja poslanske skupine Maša Kociper.

Visokošolski sindikat od Kustečeve zahteva odločen angažma ali odstop

V visokošolskem sindikatu pa so zapisali, da ozadij in razlogov za odlaganje soglasja ne poznajo in se jim v tem trenutku ne zdijo pomembni, vidijo pa v tem neposredno analogijo z zamrznitvijo zaposlovanja pri raziskovalnih projektih, tudi pri tistih, ki že imajo zagotovljena sredstva.

"Za zasebne ustanove omenjeni ukrep namreč ne velja. Če gre za načrten poskus destabilizacije javnega visokega šolstva in znanosti in za pretakanje proračunskega denarja k izbranim zasebnim družboslovnim fakultetam, ki jim je vlada že naročila popravke raziskovalnega zakona, napovedujemo, da se bomo temu z vsemi sredstvi uprli," je dejal predsednik sindikata Marko Marinčič.

Predstavnik omenjenega sindikata na ljubljanski univerzi Gorazd Kovačič več odločnosti pričakuje tudi od rektorjev, od resorne ministrice Simone Kustec pa zahteva odločen angažma, če ne prek vlade, pa pri svoji poslanski skupini, v nasprotnem primeru pa naj odstopi.

"Čeprav sta bila visoko šolstvo in znanost v dejavnostih ministrstva v tem mandatu komaj opazna, zagotavljamo, da ob tako neodgovornem ogrožanju za razvoj in napredek ključnih področij ministričin molk ali prikimavanje ne bosta ostala neopažena," je še dodal Kovačič.

Skrbi jih zmanjševanje vpisnih mest na javnih univerzah

Odločitev vlade obsojajo tudi študentski sveti ljubljanske, mariborske in primorske univerze in opozarjajo, da bo to resno prizadelo celotno generacijo bodočih študentov. Vlada s tem sporoča, da znanje in izobraževanje nista več pomembna, predvsem pa nista definirani kot javna dobrina, so zapisali v skupnem sporočilu za javnost.

Onemogočanje in omejevanje izobraževanja mladih zato strogo obsojajo, od vlade pričakujejo, da v razpravo o študentskih temah vključi tudi študentske predstavnike univerz. Predlagajo tudi redne sklice sveta vlade za študentska vprašanja.

Tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so neprijetno presenečeni. "Še bolj preseneča razlog za to, namreč da je treba najprej ugotoviti potrebe na trgu delovne sile in nato temu prilagoditi številko vpisnih mest na posameznih programih," so sporočili iz Sviza.

A še najbolj realna in največja ter hkrati skrajno skrb vzbujajoča pa se jim zdi možnost, da je namen odtegnitve soglasja zmanjševanje vpisnih mest na javnih univerzah v korist povečanja vpisnih mest na zasebnih univerzah in zasebnih visokošolskih zavodih. Sviz od pristojnega ministrstva pričakuje, da se bo odločno zavzelo za takojšnjo izdajo vladnega soglasja k objavi dogovorjenega razpisa za leto 2021/2022, so še dodali.