"Po navadi so otroci tisti, ki mrzlično odštevajo zadnje šolske dni in se veselijo brezskrbnih počitnic, zdi pa se, da smo že dolgo tudi starši tisti, ki si bomo vsaj za dva meseca lahko oddahnili od neštetih domačih nalog, mrzličnega učenja, številnih šolskih projektov, seštevanja točk za vstop v želeno gimnazijo," je Švabova zapisala v rubriki Za starše na otroškem portalu MMC-ja Bansi.si.

V tujini vse opravijo v šoli
"Od nas se pričakuje, da se z otroki učimo, pripravljamo na kontrolne naloge in spraševanje, z otroki ponavljamo v šoli obravnavane vsebine, jih po možnosti še nadgrajujemo, se učimo pesmice, beremo z njimi knjige, pomagamo pri pripravi različnih projektov," ugotavlja predavateljica s FDV-ja. Ko to pojasnjuje kolegom in kolegicam iz tujine, jo večinoma le debelo gledajo. "Domače naloge in druge dodatne obveznosti so pri njih nekaj, kar se opravi v šoli, ne pa doma, in nikakor se ne pričakuje, da breme šolskih obveznosti in dejavnosti nosijo starši."

Otrok - osebni projekt staršev
Kot pravi Švabova, gre za splet različnih dejavnikov in okoliščin. Meni, da je vedno večja obremenjenost staršev in otrok s šolo le simptom nekega širšega stanja. Sociologi v tem kontekstu najpogosteje omenjajo fenomen protektivnega otroštva, ki z drugimi besedami pomeni zaščitniški odnos do otrok, dejstvo, da je otrok kot tak vedno večja vrednota, je osebni življenjski projekt staršev, ki ne sme spodleteti in v katerega je treba vložiti čim več energije, časa, denarja itn.

Staršem velika krivda
Otrok je projekt, ki se uresničuje v zaščitniški in otrokocentrični kulturi, ki je slovenska posebnost, spremljajo pa jo vedno višji imperativi o starševanju in vzgoji. Njegov stranski produkt, tako Švabova, pa je dejstvo, da staršem vzbuja veliko krivde in negotovosti glede tega, ali so dovolj dobri starši ter ali so otroku res ponudili optimalne okoliščine za njegov razvoj.

Starši verjamejo v moč izobrazbe
"Da ne govorimo o skrbeh glede njegove daljne prihodnosti (npr. ali bo našel zaposlitev). Tu smo starši v Sloveniji prav posebna izjema, saj tako veliko angažiranje in investiranja v otrokov razvoj in izobraževanje redko najdemo v drugje," opaža Alenka Švab in dodaja, da starši v Sloveniji kljub znanim okoliščinam in realnosti (ali pa morda celo zaradi njih) - denimo vedno večje razslojevanje, revščina, negotovost na trgu delovne sile, brezposelnost itn. - še vedno tako zelo močno verjamejo v to, da je (čim višja) izobrazba otroka njegova edina prava pot do življenjskega uspeha.