Po podatkih Mednarodne organizcije dela več kot 150 milijonov otrok po svetu opravlja otroško delo, polovica od njih mora opravljati težka, nevarna dela. Čeprav Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) Slovenije ne omenja med državami s problematiko otroškega dela, pa so na petini osnovnih šol v preteklih letih zaznali primere, v katerih so otroci opravljali delo, ki je presegalo primerne dnevne zadolžitve v družini.

V ponedeljek je policija sporočila vest o nesreči pri delu, v kateri se je poškodoval osemletni otrok, ki je s traktorsko kosilnico doma kosil travo. Na zadnjem delu traktorja je vozil dve leti mlajšega brata, in ko je sestopil z vozila, je mlajši brat prestavil traktor v vzvratno prestavo ter zapeljal starejšemu čez nogo. Policisti zdaj preiskujejo sum kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe.

To, da otrok opravlja težaško delo z otroku neprimerno mehanizacijo, je eno izmed meril, ki ga je Inštitut za socialno varstvo uporabil pri raziskavi otroškega dela pri nas. Poročilo Otroško delo v Sloveniji so objavili lani, naročil pa ga je direktorat za družino. Obrnili smo se na enega izmed raziskovalcev in avtorjev poročila, Urbana Boljko, ki nam je pojasnil, kje so torej meje, kdaj je delo otrok prevzemanje sorazmerne odgovornosti v družinskem življenju in kdaj gre za delo, ki je tudi po zakonu prepovedano? "Otroško delo smo opredelili kot škodljivo prakso, ki otrokom onemogoča vključevanje v redno šolsko izobraževanje oziroma lahko negativno vpliva na njihove učne dosežke in zaradi možne izpostavljenosti težkim delovnim razmeram, ki povzročajo različne oblike stresa, tako fizičnega, socialnega kot psihičnega, lahko zaznamuje otrokov socialni in psihološki razvoj in spodkoplje dostojanstvo in samozavest otrok."

Ni sistemske obravnave
Podatki o tem, koliko otrok mora opravljati otroško delo, so v Sloveniji zelo razpršeni in niso sistematično zbrani na enem mestu. Inšpektorat za delo je tako na leto zbral med nič do 16 kršitev, tožilstvo je obravnavalo štiri primere (po dva v Krškem in Ljubljani) med letoma 2010 in 2015. Zato so se na inštitutu obrnili na centre za socialno delo, nevladne organizacije, srednje in osnovne šole. Zbrani podatki kažejo, da je bilo v letu 2015 v otroško delo vključenih 47 deklic in 39 dečkov, v letih od 2010 do 2015 pa je bilo najmanj 43 primerov najhujših oblik otroškega dela, kot sta beračenje in preprodaja drog, ter 51 primerov nevarnega dela otrok.

"Prezahtevna dela pri negi in varstvu mlajših sorojencev. Deklica je stara 9 let in pazi tri mlajše otroke (1, 4, 5 let) in zaradi tega ne pride v šolo," so poročali iz osnovne šole v Litiji. Na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol so ugotovili, da 12-letno dekle vsak popoldan do večera pomaga mami v njeni službi in skupaj z njo čisti prostore. "V enem primeru je 7-letnik beračil skupaj z mamo pred trgovino. Tu smo šli nato v ukrep odvzema otroka," so jim potrdili na CSD Ljubljana - Center.

Če podrobneje pogledamo opravila, ki so jih predstavniki šol navajali v odprtih odgovorih, lahko opazimo, da gre v večjem delu za delo na kmetiji, kjer izpostavljajo zelo težaška dela − delo v gozdu z otroku neprimerno mehanizacijo, košnja, siliranje, oranje, prinašanja sena in slame, izpostavlja Boljka in dodaja, da so skrb vzbujajoči številni primeri, ko otroci prevzemajo starševske obveznosti, vsa ključna gospodinjska opravila, skrb za sorojence ali stare starše. V štirih primerih so osnovnošolci prevzeli celo skrb za mater zaradi njene bolezni ali nesamostojnosti.

Kompleksni vzroki
Vzroki, zakaj so otroci vpeti v otroško delo, so po navadi kompleksni. Gre lahko za neurejene družinske razmere, odraščanje v revščini, pa tudi prepričanje staršev, da je delo bolj cenjena vrednota kot v šoli pridobljeno znanje. Posebej pa je treba izpostaviti, da otroško delo ne obstaja samo po sebi, temveč praviloma v kombinaciji s hujšimi oblikami nasilja nad otroki in zanemarjanjem, opozarjajo na inštitutu za socialno varstvo.

V sodnih spisih so tako našli primer 8-letnega dečka, od katerega je očim zahteval, da vsak dan opravlja dela v hlevu, in sicer je moral nositi vodo za molžo, košaro s slamo, čistiti gnoj, opravljati delo z vilami, čistiti krave. Delo je moral opravljati vsak dan popoldne, ob sobotah in nedeljah, med počitnicami pa tudi zjutraj. "Obdolženi je ves čas od otroka zahteval, da se uči in dela, ni pa imel posluha za njegove želje po druženju in igri, zato mu je prepovedal, da se igra in druži z vrstniki, prav tako pa mu tudi ni dovolil, da se udeleži rojstnodnevnih zabav pri prijateljih. Ravno tako obtoženi otroku ni dovolil vključitve v izvenšolske dejavnosti." Sodna izvedenka pa je na sodišču izpostavila, da ravnanje očima, četudi zanj to predstavlja vzgojne ukrepe, presega običajne vzgojne prijeme. "Takšnih vzgojnih ukrepov pa obtoženec ni uporabljal za svojega biološkega otroka, ampak je imel do njega popolnoma drugačen odnos. Obtoženec se je torej zavedal, kaj pomeni skrb za otroka."

Psihične in fizične posledice
Otroško delo med odraščanjem, ki naj bi bilo primarno namenjeno igri, učenju, pridobivanju socialnih veščin, pri otrocih pusti opazne posledice. V razsodbah so bile navedene psihične posledice, kot so tesnoba, depresija, pomanjkanje samozavesti, pa tudi fizične, saj so bili ti otroci ob delu žrtve nasilja. Boljka pa med negativnimi posledicami doda še vpliv na učni uspeh. V šolah so na primer ugotavljali, da "deček veliko dela na domači kmetiji, ocene in uspeh ne njemu ne njegovim staršem niso bistvene, zato ima v šoli velike težave; deklica sama potoži, da ne zmore več ter da dela na kmetiji vodijo v manj časa za učenje in popravljanje negativnih ocen".

Ni vzvodov
Kako se torej lotiti te težave? Na inštitutu so v poročilu Otroško delo v Sloveniji ugotovili, da se problematika ne spremlja sistemsko, in predvsem, da so odzivni časi pristojnih institucij dolgi. Otroci so bili namreč v povprečju v prisilno delo vključeni tri leta! Potrebna bi bila usposabljanja strokovnih sodelavcev, ki delajo z otroki in družinami, da bi prepoznavanju otroškega dela namenili večjo pozornost in bi ukrepali, če bi ga zaznali.

Prav tako se kaže velika razlika med tem, koliko morebitnih primerov otroškega dela so zaznale šole in koliko centri za socialno delo. Glede na to, da osnovne šole v večji meri zaznavajo prisotnost otroškega dela, bi moralo biti po mnenju našega sogovornika Urbana Boljke na centrih za socialno delo več prijav.

Na enem izmed CSD-jev so tako raziskovalcem povedali, da redko pridobijo informacije o tej problematiki, niti je sami ne odkrivajo. "Če se srečamo s tovrstno problematiko, gre običajno za pretirano obremenitev otrok v gospodinjstvu, pri čemer pa težko posredujemo, saj gre za specifične družine, ki zavračajo sodelovanje. Seveda starše opozarjamo in jim ponujamo svoje storitve, vendar jih pogosto odklanjajo, saj gre običajno za kompleksno problematiko v družini (tudi dolgotrajna bolezen, težave v duševnem zdravju …), centri pa nimamo nekih vzvodov prisile."