Begunskega vala, kakršnemu smo bili priča lani, v kratkem ni pričakovati, je pred dnevi za Radio Slovenija dejal predsednik republike Borut Pahor: "Mislim, da bi lahko ograjo odstranili. Če bi Turčija odprla mejo za begunce, kar sicer ni pričakovati, je še vedno dovolj časa, da se poseže po žični ograji ali drugih preprekah."

Predsednik Pahor ograjo na južni meji vidi kot rezultat nezaupanja slovenskih oblasti do ravnanja Hrvaške. Njena odstranitev pa bi po njegovem mnenju vodila v izboljšanje odnosov s Hrvaško, saj bi vlada z umikom ograje dala znak, da ima več zaupanja do Hrvaške, poroča novinarka Radia Slovenija Lucija Dimnik Rikić.

AI Slovenija opozarja na kršitev standardov
Vlada zaradi morebitnega vnovičnega množičnega prihoda beguncev tehničnih ovir na meji za zdaj ne namerava umakniti. Razmere v Turčiji in drugih državah, kjer se zadržujejo številni begunci, so namreč nepredvidljive.

Da begunci potrebujejo zaščito, in ne ograj, pa opozarja Jerneja Turin iz Amnesty internarional Slovenija: "Mi obžalujemo, da Slovenija in tudi druge države ne vlagajo več truda v to, da bi se ljudem, ki bežijo pred vojno in preganjanjem, zagotovilo čim bolj človeški sprejem in zaščito, namesto tega pa postavljajo ograje in sprejemajo zakone, ki kršijo že dolgo priznane standarde človekovih pravic."

Žična ograja je še posebej problematična, saj ostra rezila lahko povzročijo poškodbe in predstavljajo neposredno fizično nevarnost. To pa je po besedah Turinove v nasprotju z mednarodnimi načeli.

188 kilometrov začasnih tehničnih ovir
Slovenijo obdaja 188 kilometrov začasnih tehničnih ovir oziroma ograje, od mejnega prehoda Gibina v občini Razkrižje do doline reke Dragonje v občinah Piran in Koper. Prvi metri so bili postavljeni na slovensko-hrvaški meji že več kot pred letom dni, na Marinovo lani v Dobovi, kjer je bil največji pritisk beguncev.

Začasne tehnične ovire letos nadomeščajo s panelnimi na prehodnih mestih, mejnih prehodih, v strnjenih naseljih, turističnih krajih in na območjih, kjer bi lahko narasla vodna gladina rek ogrozila že postavljene. Zadnja dva meseca se nadaljuje postavljanje velikih panelnih vrat na mejnih prehodih. Šestina ograje je v panelni izvedbi. Lokalne skupnosti so ograje sprejele z nejevoljo, saj o njih niso bile obveščene, a trenutno ni glasnih negodovanj.

Lokalne skupnosti moti skrivnostnost
S postavitvijo začasnih tehničnih ovir še vedno nadaljujejo na nekaterih ključnih območjih, kjer bi lahko prišlo do poskusov množičnega prihajanja beguncev v našo državo, pojasnjuje Urad vlade za komuniciranje. Zaupen podatek pa ostaja, katera so ta območja, poroča novinarka Radia Slovenija Suzana Vahtarić.

Ravno zaupnost in neinformiranost puščata grenak priokus prebivalcem ob meji. Po prvem šoku s prvimi metri ograje z rezili v Dobovi je sledila bolj nejevolja, predsednik KS Dobova Mihael Boranič je opozarjal, da o tem niso bili obveščeni in tudi da tudi ne vedo, ali se nov begunski tok dejansko približuje.

Vlada pripravila odškodnine
Na območju PU Novo mesto je 35 km ograje z rezili in še 15 km panelne ograje. Ograja je sicer zaraščena z grmovjem in ovijalkami. A glasnih protestov v Posavju ni, župan občine Brežice Ivan Molan je ob tem dejal, da si želijo, da bi se žična ograja čim prej odstranila, vsekakor pa, da bi bila bistveno bolj vzdrževana. "Dolgoročno pa si verjetno vsi želimo, da bi Evropa postala ponovno brez ograj in brez mej," je še dodal Molan.

Vlada je oktobra letos sprejela spremembe zakona o nadzoru državne meje, ki omenja tudi odškodnine lastnikom zemljišč zaradi njihove neuporabe. Kdaj bodo do odškodnine upravičeni prišli, ni jasno. Vlada je predvidela, da bo za izplačila odškodnin od leta 2015 do leta 2017 potrebovala 280 tisoč evrov.