Poslanec SNS-a Zmago Jelinčič je premierja Boruta Pahorja vprašal, ali bo držal svojo obljubo in izpeljal projekt evropskega aeronavtičnega muzeja, ki naj bi bil lociran v Prekmurju. Ta naj bi prinesel do 2.500 delovnih mest, Pahor pa, tako Jelinčič, aktivno nasprotuje tako muzeju kot napredku Prekmurja. Predsednik vlade je zatrdil, da bo - če se najdejo zasebni vlagatelji - z veliko naklonjenostjo do projekta storil vse za izvedbo. Poslancu SNS-a je obljubil objavo poročila o projektu v roku 30 dni ter ga pozval, naj morebitne zasebne investitorje razkrije.

Jelinčič pa je odvrnil, da investitorji so, še več - z investitorjem, odposlancem azerbajdžanskega predsednika, je Jelinčič že bil na obisku pri premierju, a neuspešno, poleg tega pa zaradi krajevnih interesov ni mogoče pridobiti zemljišč. Jelinčič je še dodal, da naj bi nek podoben projekt v Pomurju - dirkališče, igrišče za golf in celo stadion za 75.000 gledalcev, že lahko odkupil zemljišča.

Vizjak: Prejšnja eno, zdajšnja pa devet milijard evrov javnega dolga
Andrej Vizjak (SDS) je Pahorja vprašal, katere konkretne kratkoročne ukrepe bo vlada predlagala za zajezitev javnega dolga države. Vizjak je poudaril, da bo javni dolg po napovedih prihodnje leto presegel 45 odstotkov BDP-ja. Izpostavil je, da je Janševa vlada pridelala zgolj milijardo javnega dolga, aktualna pa do zdaj že okoli devet milijard. "Lotite se reševanja nakopičenih problemov ali pa odstopite," je pozval premierja.
Pahor je odgovoril, da se ne ukvarja s stvarmi, ki niso povezane s težavami ljudi. Izpostavil je, da se mu zdi, da vlada dela uspešno in učinkovito, saj je pripravila celo vrsto odločitev, ki so že bile sprejete, o nekaterih pa bomo še odločali na referendumih. Pojasnil je, da vlada skupaj z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb pripravlja strategijo upravljanja s kapitalskimi naložbami. Kot pravi, bi lahko javni dolg znižali s prodajo tistih delov državnega premoženja, s katerim država ne zna ravnati ali pa za to nima interesa. Poudaril je tudi, da bo vlada v zakonu o javnih financah določila, da javni dolg ne sme preseči 40 odstotkov BDP-ja.

Opozicija: Delovanje pravne države? Javni dolg?
Jakob Presečnik iz vrst SLS-a je postavil vprašanje o integriteti delovanja državne uprave in najvišjih političnih predstavnikov države. Vodja poslanske skupine SLS-a opozarja na nezaupanje v delovanje pravne države, zato je premierja povprašal, kdaj in kako bo "z zgledom in ravnanjem tlakoval pot nazaj k takšnemu stanju slovenske države, družbe in njenega duha, ko bodo država in njene institucije zopet deležne zaupanja in spoštovanja državljanov".

Pahor mu je odgovoril, da ljudi ni nikoli podcenjeval, tudi ko gre za odnos ljudi do prepotrebnih reform. Meni, da ljudje razumejo potrebo države po reformah države, pri tem pa so po njegovem mnenju občutljivi, če menijo, da se jim dogaja krivica. Prepričan je, da če politika ne bo znala pokazati, da razume, da je pravičnost temeljna vrednota demokratične družbe, bodo ljudje dvomili o vsaki, še tako potrebni spremembi, ali je ta res potrebna ali pa služi le interesom nekih privilegiranih skupin. Zatrdil je, da se zaveda izjemnega pomena delovanja pravne države. Kot je dejal, so v njegovem kabinetu zmeraj takoj reagirali na predloge protikorupcijske komisije in Računskega sodišča.
Povedal je tudi, da se ne strinja, da organi pregona v državi ne delujejo. Izpostavil je še, da ministrom ne daje navodil glede ravnanja z uradniki, osumljenimi nevestnega dela v službi ali pa celo kaznivih dejanj, pričakuje pa, da bodo pri tem ravnali primerno. Izpostavil je tudi, da mu ljudje velikokrat rečejo, zakaj ne zapre nekaj ljudi, ki so domnevno na nezakonit način prišli do svojega premoženja, saj bi tako vlada pridobila podporo ljudi za reforme. Poudaril je, da tega ne more storiti, saj za to nima pristojnosti.

Koalicija: Pokojninska reforma?
Poslanca Zaresa Franca Jurija je zanimalo, zakaj premier vztraja pri sicer nujnih, a pri sindikatih in širši družbi očitno zelo nepriljubljenih reformah. Reforme, naj bodo še tako pomembne, še vedno potrebujejo kritično maso podpore. "Čemu vztrajate, čemu se ne ustavite in date vroč kostanj naslednji vladi," je vprašal Juri.
Pahor po lastnih besedah redko govori o morali, a tokrat je poudaril, da ga k temu vodi vest. Je na preveč odgovornem položaju v preusodnem trenutku. Naj ljudje še tako ostro presojajo njegova dejanja, je prihajajoča pokojninska reforma - za katero naj bi bil referendum v juniju - bistvena za reformno sposobnost države. Če ne bo sprejeta, bodo druge države Slovenijo videle kot reformno nesposobno, posledice pa bodo zadele vse državljane. Ukrepi, ki bi sledili padcu reforme, bodo surovi do amena, prišli pa bodo iz Bruslja. "Nikomur pa ne privoščim tega, kar preživljajo Atene," je sklenil Pahor.