Za razliko od danes takrat nismo imeli svoje države, morali smo jo ustvariti, je izpostavil Pahor. Danes sicer po njegovem mnenju nimamo tako kaotičnih razmer kot takrat, ko se je spreminjal cel svet, Evropa je bila na obzorju sprememb, Slovenci smo prvič postali nacija. Čeprav je po njegovih besedah to vedno tvegano, pa je potegnil tudi vzporednico, ki jo vidi v vprašanju osredotočenosti vlade.

Sorodna novica 30 let vlade, usmerjene v osamosvojitev

Takratna vlada je vse podredila osrednjemu cilju, osamosvojitvi Slovenije. Osredotočenost je po Pahorjevem mnenju sporočilo tudi za današnje razmere. "Vlada, ki jo danes vodi Janez Janša, mora zelo dobro oceniti, kaj je osrednje politično poslanstvo vlade in države, vizija, naloga in načrt – verjetno soočanje s posledicami epidemije in spremembami, ki jih bodo te okoliščine prinesle," je ocenil. To pa po njegovih navedbah zato, da bi se Slovenija – zdaj z orodjem države – uspešno ne le prebila skozi te težke čase, ampak iz njih izšla še trdnejša, razvitejša in bogatejša.

A ta osredotočenost na strateški cilj izhoda iz aktualnih razmer po njegovih besedah ni le skrb vlade, pač pa tudi odgovornost opozicije, da razume zgodovinski trenutek, razume, da so okoliščine, v katerih mora do neke mere – ne da bi se odpovedala demokratičnim pravilom – razumeti pomen sodelovanja.

"Demosova vlada je bila odločilna za to, da smo dobili lastno državo, a brez politične enotnosti, ki jo je ustvarjala v sodelovanju z opozicijo, ne bi šlo," je še prepričan Pahor.

"Virusov ne spuščajmo v politično areno"

Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je spomnil, da so se na pot osamosvojitve odpravili golih rok. Razorožitev so razumeli kot vojno napoved in se začeli naslednji dan pripravljati na obrambo. "Če je bil kdo prej romantičen, je moral tisti dan spoznati, da smo kljub ustavno zagotovljeni pravici do samoodločbe takrat vzeli nase zahtevno in tvegano nalogo," je povedal Peterle.

A je poudaril, da takrat ni šlo samo za osamosvojitev. Treba je bilo vzpostaviti nov politični in gospodarski red v duhu spoštovanja človekovega dostojanstva in pravic, demokracije, pravne države in socialno tržnega gospodarstva. "Nasledili smo izredno težko gospodarsko stanje z osemodstotnim padanjem rasti, s številnimi podjetji z izgubo, bojkotom našega blaga v Srbiji, visoko inflacijo, umetno zaposlenostjo itd. K temu je pokal po šivih zdravstveni sistem," je spomnil.

Sorodna novica Prva večstrankarska skupščina: "Veliko več svobode ob glasovanjih kot danes"

Kot je dejal, je ponosen na ekipo, ki se je zavezala zgodovinski nalogi in cilj tudi dosegla. Po njegovih ocenah so bili politično in nazorsko najbolj pestra slovenska vlada doslej, predvsem pa učinkovita.

Izvolitve prve vlade se po Peterletovih besedah spominjamo v času globalne in evropske krize ter nove slovenske politične polarizacije. "Naš glavni problem ni novi virus, ampak virus razdeljenosti, ki ne dovoljuje spoštljivega pogleda na drugega in mu resnica ni temeljni kriterij," ugotavlja.

Novi vladi in vsej slovenski politiki želi, da različnost ne bi bolela, ampak bogatila. "Ne spuščajmo v politično areno virusov, ki ne bogatijo naše medsebojnosti, sožitja in sodelovanja. Potegnimo nauk iz slovenske, evropske in globalne krize ter z visoko politično kulturo združimo ustvarjalne sile za tisto, kar nas lahko kot nacijo okrepi in nam zagotovi varno in demokratično prihodnost," je pozval Peterle in poudaril, da jim je osamosvojitveni duh slovenske pomladi lahko pri tem v navdih.

Današnje slovesnosti sta se med drugim udeležila tudi predsednik DZ-ja Igor Zorčič in predsednik vlade Janša.