Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope.

V deklaracijo so zapisali, da je glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost slovenska država utemeljena na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.

Deklaracija je nastala v pisarni Dimitrija Rupla aprila 1989 na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Pavček jo je 9. maja 1989 prebral na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu, ki je potekalo v podporo Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu, znanim kot četverica JBTZ.

Uslužbenci Službe državne varnosti so namreč 31. maja 1988 aretirali Janšo zaradi posesti tajnega vojaškega dokumenta, v katerem je poveljnik ljubljanskega armadnega območja Svetozar Višnjić pozival k povečani stopnji pripravljenosti vojaških enot v Sloveniji. Četverici JBTZ so očitali razkritje vojaške skrivnosti, konec julija 1988 pa je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto, Tasića pa na pet mesecev zapora. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še ostale.
V soboto pa bo minilo tudi 30 let od ustanovne seje novoizvoljene večstrankarske skupščine.

Ob tej priložnosti bo predsednik DZ-ja Igor Zorčič v DZ-ju sprejel tedanja predsednika Družbenopolitičnega zbora Ludvika Toplaka in Zbora občin Iva Bizjaka. Pogovoru bo sledil ogled razstave Prelomnica trenutka, ki je začasno postavljena v preddverju velike dvorane DZ-ja.

Na prvič večstrankarskih volitvah v začetku aprila 1990 je zmagala koalicija novih strank, združenih v koaliciji Demos, ki je s tem dobila pravico sestaviti vlado. Od 240 sedežev v treh zborih jih je Demos zasedel 126.