Brglez je v govoru poudaril, da je zgodovina nastajanja in uveljavljanja naše himne kot enega izmed osrednjih narodnih simbolov dolga in pestra, kot je bila dolga in pestra pot do naše samostojnosti. "Lahko bi celo rekli, da je skupaj z narodom zorela," je dodal.

"V času druge svetovne vojne je navdihovala narodnoosvobodilni boj, ob slovenskem osamosvajanju, konec 80. let, pa je kot himna spontano dobila svoje mesto tudi v slovenski republiški ustavi, s čimer je bila funkcija, ki jo je ta pesem opravljala vse od druge svetovne vojne dalje, pravzaprav le formalno potrjena," je še poudaril.

Ideje miru in medsebojnega sodelovanja
Po mnenju govorca je velika škoda, da se v zadnjih letih "lomijo kopja" in kuhajo nepotrebni ideološki prepiri glede tega, katero besedilo je bolj primerno. Morali bi biti ponosni, da imamo himno, ki ne poveličuje le enega naroda in države, ampak prinaša univerzalne, nikoli preživete ideje miru in medsebojnega sodelovanja, je še dodal.

Besedilo Zdravljice nedvomno nosi več pomembnih sporočil, njeno glavno sporočilo pa je brezčasen in vedno aktualen poziv k narodoljubju, svobodoljubju, prijateljstvu, strpnosti, miru in sožitju med narodi, torej poziv k spoštovanju temeljnih vrednot, ki marsikje ostajajo neuresničene, je poudaril predsednik DZ-ja.

Cerar: Na himno moramo biti ponosni
Na začetku seje je nekaj besed Zdravljici namenil tudi predsednik vlade Miro Cerar: "Danes mi je v izredno veselje in čast, da sem lahko skupaj z vlado prisoten ob tem svečanem dogodku, ko proslavljamo 25-letnico naše himne. Mislim, da imamo odlično himno, nanjo moramo biti ponosni in upam, da se bo tudi v prihodnje čim večkrat slišala tako doma kot po svetu."

Zdravljico je uglasbil Stanko Premrl, prvič pa je bila javno izvedena leta 1917, ko je bila v dunajskem parlamentu prebrana majniška deklaracija.

Skupščina Republike Slovenije je 29. marca 1990 sprejela zakon o slovenski himni, s katero je določila, da je slovenska himna sedma kitica pesmi Franceta Prešerna Zdravljica. Ta pesem je bila kot slovenska himna določena že prej, ko je 27. septembra 1989 takratna skupščina takrat še Socialistične republike Slovenije sprejela več deset dopolnil k ustavi.